Radarji OFF

Iz Venezuele sporočajo, da bodo ponovno pregledali približno 46 odstotkov volilnih glasovnic z nedavnih predsedniških volitev, na katerih je zmagal Chavezov naslednik Nicolas Maduro. K reviziji je po objavi rezultatov pozival opozicijski voditelj Henrique Capriles, ki je za Madurom zaostal za okoli 260 tisoč glasov. Maduro, ki naj bi sicer danes tudi uradno zaprisegel kot predsednik, je ob novici o opoziciji povedal sledeče: "V Venezueli nimamo opozicije, temeveč stalno zaroto, ki jo vodijo Združene države Amerike."

Več deset tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Buenos Airesa, kjer so protestirali proti vladi predsednice Christine Fernandez de Kirchner, manjši protesti pa so potekali tudi v številnih drugih argentinskih mestih. Proteste je sprožil vladni predlog za reformo sodstva, ki bi volivcem omogočil, da izbirajo sodnike, ki bi nato na naslednji stopnji imenovali sodnike. Po mnenju opozicije bi tak ukrep močno spolitiziral sodstvo. Vlada se na proteste še ni odzvala.

Varnostni svet Združenih narodov je po dveh letih deljenih mnenj dosegel strinjanje o konfliktu v Siriji in tako poziva k ustavitvi vse hujšega nasilja in obsoja kršitve človekovih pravic s strani tako vlade kot tudi upornikov. Nezavezujočo izjavo je Svet podal po tem, ko jih je Agencija Združenih narodov za humanitarne zadeve zaprosila za odobritev lažjega prehoda sirskih meja, da bi civilistom lažje dostavljali humanitarno pomoč. Varnostni svet je sicer še vedno razdeljen na zahodne in arabske države, ki za konflikt krivijo režim Bašarja al Asada ter na Rusijo in Kitajsko, ki krivita upornike.

Medtem sta Velika Britanija in Francija generalnemu sekretarju Združenih narodov Ban Ki Moonu posredovala sporočilo, ki Sirijo obtožuje, da je od decembra dalje večkrat uporabljala kemično orožje v Aleppu, Homsu in prestolnici Damask. Državi se sklicujeta na vire nekaterih visokih diplomatov in uradnikov, ki pa so želeli ostati anonimni. Združeni narodi bodo tako po vsej verjetnosti v Veliko Britanijo in begunska taborišča v Siriji poslali posebno preiskovalno ekipo, ki bo preverila obtožbe.

Na svojem domu je bil aretiran bivši pakistanski predsednik Pervez Mušaraf, potem ko je sodišče včeraj odredilo nalog za njegovo aretacijo. Mušaraf se je predal, policija pa ga je pripeljala pred sodišče, kjer so mu odredili dvodnevni hišni pripor. Obtožen je poskusa zamenjave sodnikov leta 2007, da naj bi v času svojega predsednikovanja zagrešil izdajo ter da je bil seznanjen z načrtom atentata na nekdanjo predsednico vlade Benazir Buto, a ni ukrepal, da bi preprečil umor. Iz njegovega štaba so sporočili, da je aretacija politično neupravičena in odraz želje po osebnem maščevanju.

Predsednik Zimbabveja Robert Mugabe je v nagovoru ob 33-letnici državne samostojnosti dejal, da ne bo sprejel tujega vmešavanja v času prihajajočih volitev, ki naj bi se zgodile nekje med junijem in septembrom. Mugabe je sicer pozdravil prizadevanja zahodnih držav, ki se trudijo ponovno vzpostaviti stike z državo, ki so jo dolgo protestno držale v osami zaradi političnega nasilja, kršitev človekovih pravic in domnevnega prirejanja volilnih rezultatov. Kljub temu Mugabe dodaja, da morajo zahodni voditelji pustiti, da si državljani Zimbabveja sami izberejo svojo prihodnost, zato vmešavanja v njihove notranje zadeve ne bo dopuščal. Mugabe je na vodilnih mestih Zimbabveja že vse od leta 1980, ko je postal predsednik vlade, sedem let kasneje pa še predsednik države.

Ameriška policija je potrdila, da so ustrelili enega izmed osumljencev za ponedeljkovi eksploziji na bostonskem maratonu. Policijska akcija je bila izvedena na kampusu Massachusettskega inštituta za tehnologijo, kjer sta v nočnem incidentu dva moška ustrelila policista. Osumljenca sta skušala pobegniti v ukradenem avtu, v policiste pa sta metala eksplozivna sredstva. Eden izmed osumljencev je bil ubit, drugi pa je pobegnil. Kljub temu so oblasti pazljive in še niso zagotovo potrdile, če je bil incident res povezan s ponedeljkovim napadom. V preiskavo se je že vključil tudi zvezni preiskovalni urad FBI.

Kosovski premier Hashim Thaci in srbski premier Ivica Dačić bosta pod pokroviteljstvom visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton v Bruslju nadaljevala pogovore o severu Kosova. Za državama je že devet krogov pogajanj, danes pa bosta imeli na mizi nov predlog Evropske unije, ki naj bi bil po srbskih virih bližje zahtevam Beograda. Dogovor je pomemben za državi, če želita nadaljevati svojo pot v Evropsko unijo. Države članice se bodo na podlagi poročila o napredku obeh držav v dialogu odločile o začetku pristopnih pogajanj za Srbijo in stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu za Kosovo.

Predsednica vlade Alenka Bratušek je za danes popoldne na srečanje povabila predstavnike vstajnikov, vendar pa je več skupin sporočilo, da se srečanja ne bodo udeležile, ker po njihovem mnenju sedanja vlada nima dovolj legitimnosti. Te skupine so 29. oktober, FemA – Feministična akcija, Nič brez nas žensk, Odbor za pravično in solidarno družbo, Solidarnost, SRP, Gibanje vseslovenske ljudske vstaje in stranka Trajnostni razvoj Slovenije.

Razloge za neudeležbo nam je navedel predsednik stranke Trajnostni razvoj Slovenije, Matjaž Hanžek:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Hanžka smo povprašali še, če se nameravajo skupine v prihodnosti bolj povezovati:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Mariboru so izklopili sporne radarje za merjenje hitrosti na cestah, je na novinarski konferenci sporočil novi mariborski župan Andrej Fištravec. Ni še povsem jasno, kaj se bo zgodilo s pogodbo s podjetjem Iskra Sistemi, ki je radarje postavilo. Po neuradnih navedbah naj bi namreč predsednik uprave Iskre Dušan Šešok občini zagrozil z odškodninskim zahtevkom za več kot sto milijonov evrov, Šešok pa je nato danes sporočil, da bi odškodnina lahko znašala kar 762 milijonov evrov in nasprotni strani očital, da na včerajšnjem srečanju ni ponudila nobene rešitve. Župan Fištravec teh navedb ni želel komentirati, saj pogodbo s podjetjem še preučujejo, dejal pa je, da so takšne številke iracionalne in da bo zadevo potrebno reševati postopno.