Na parlamentarnih volitvah v Iranu zmago slavijo konservativci. Po delnih izidih iz manj kot polovice vseh volilnih okrožij so konservativni kandidati v 290-članskem parlamentu zbrali okoli dvesto sedežev. Reformisti, ki so bili v prejšnjem sklicu parlamenta največja posamezna skupina s 120 poslanci, naj bi po poročanju iranskih medijev - torej po neuradnih podatkih - v parlamentu sedaj imeli le 17 poslancev. Uradni podatki so na voljo za teheransko provinco, v kateri so vseh 30 mandatov prejeli konservativci. Največ med njimi nekdanji župan Teherana in nekdanji poveljnik letalskih sil Iranske revolucionarne garde Mohamad Bagher Ghalibaf, ki naj bi postal novi predsednik parlamenta. 

Volilna udeležba v parlament, ki ima omejeno zakonodajno oblast, je bila okrog 42-odstotna. Najpomembnejše telo v islamsko-republiški strukturi Irana vrhovni svet varuhov islamske revolucije pod vodstvom ajatole Alije Hameneja mora namreč potrditi zakone, sprejete v parlamentu. Pod stopnjevanjem tuje grožnje, ki jo predstavljajo Združene države Amerike in njihova strategija “maksimalnega pritiska” ter njihov enostranski odstop od iranskega jedrskega sporazuma, je bila prevlada bolj nacionalističnih elementov Irana na volitvah pričakovana. Poraz reformistov lahko skrbi aktualnega predsednika Hasana Rohanija, glavnega zagovornika sporazumov z Zahodom, ki prihaja iz reformistične frakcije, saj bodo predsedniške volitve že naslednje leto. Za najnižjo volilno udeležbo od islamske revolucije leta 1979 ajatola Hamenej krivi negativno propagando o novem koronavirusu s strani sovražnikov Irana.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič je napovedal 232 milijonov evrov za ukrepanje za zajezitev novega koronavirusa. Mednarodna misija strokovnjakov bo v torek odpotovala v Italijo, da oceni tamkajšnje razmere. Od 232 milijonov evrov je 114 milijonov namenjenih za okrepitev globalne pripravljenosti, 100 milijonov za raziskave, 15 milijonov za partnerske države v Afriki in tri milijone za repatriacijo državljanov EU. Na severu Italije je v izolaciji enajst mest. V italijanski prvi nogometni ligi so zaradi panike, ustvarjene z nekaj prek 100 okužbami, zabeleženih predvsem v severni Italiji, včeraj odpadle štiri tekme, prav tako pa je odpadel še beneški pustni karneval. 

Na deželnih volitvah v Hamburgu so zmagali socialdemokrati, krajše SPD. V Hamburgu tradicionalno močna SPD je prejela 39 odstotkov glasov, največ so pridobili Zeleni, ki so z 12 odstotkov glasov na prejšnjih volitvah skočili na 24 odstotkov. Hamburški župan Peter Tschentscher iz SPD se je zavzel za nadaljevanje koalicije z Zelenimi. Krščansko-demokratska unija, skupaj z SPD vladajoča na zvezni ravni, je izgubila slabih pet odstotkov volivcev in prejela 11 odstotkov glasov. V hamburški parlament se je za las uvrstila tudi Alternativa za Nemčijo z dobrimi petimi odstotki glasov, tam bo z 9 odstotki glasov tudi Levica, Die Linke.

Srbsko obrambno ministrstvo je potrdilo prejem prvih dveh od šestih pošiljk raketnega in topovskega protiletalskega sistema Pancir-S1 iz Rusije. Cena ene pošiljke je okoli 12 milijonov evrov. Po besedah predsednika Aleksandra Vučića mu je nakup sistema, ki je v uporabi na primer v Siriji, svetoval sam Vladimir Putin.

Romunsko ustavno sodišče je razsodilo, da mora predsednik republike ponovno izbrati mandatarja za sestavo vlade. Zahtevo po razrešitvi spora med parlamentom in predsednikom je na ustavno sodišče vložil predsednik parlamenta. Predsednik Klaus Iohannis je namreč za mandatarja izbral Ludovica Orbana iz Nacionalne liberalne stranke. Ta je bil premier z manjšinsko vlado do začetka meseca, ko mu je parlament, kjer še zmeraj dominira socialdemokratska stranka, izglasoval nezaupnico. Sodba ustavnega sodišča pomeni, da bi Orban sicer teoretično lahko prejel mandat za sestavo vlade, a bo moral prej pokazati, da je zmožen sestaviti večinsko koalicijo, kar je brez razpisa novih volitev malo verjetno.

V Londonu začenjajo zaslišanje o izročitvi Juliana Assangea Združenim državam Amerike, kjer je obtožen kršitve zakona o vohunjenju z razkritjem zaupnih informacij. Assangeova odvetnica Jennifer Robinson je na zaslišanju poudarila, da bi lahko primer vodil v kriminalizacijo dejavnosti, ključnih za preiskovalno novinarstvo. Po mnenju Jamesa Lewisa, odvetnika, ki zastopa ZDA, novinarstvo ni izgovor za kriminal, saj naj bi Assange ogrozil življenja ljudi, ki so pomagali Zahodu. Po svetu potekajo protesti v podporu Assangeu pod imenom Globalni protest proti kriminalizaciji novinarstva. V Ljubljani se prav zdaj pred britansko ambasado zbirajo protestniki, ki opozarjajo, citiramo, “na to, da kot družba ne pristajamo na novo normalnost, ki jo vsiljujejo represivne oblasti ob žalostni asistenci mainstream medijev, kjer se na očeh sveta sankcionira objavljanje resnic o kriminalu najhujše vrste, ne pa kriminal sam.” Metka Naglič iz Amnesty International Slovenija, ki sodeluje pri organizaciji protesta, razloži spornost morebitne izročitve Assangea.

Izjava

Več o protestih in sojenju v OFFsajdu ob peti uri. 

Celjski okrožni sodnik Marko Brišnik je nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak, ki je priznala kaznivo dejanje, povezano z oškodovanjem Vegrada, izrekel enotno pogojno kazen štirih let in petih mesecev zapora s preizkusno dobo osmih let. Tožilec je Tovšakovi očital, da je v sostorilstvu s prvoobdolženim Matejem Košičem, nekdanjim direktorjem Vegradove hčerinske družbe Vedela nepremičnine, med letoma 2008 in 2010 s prodajo nepremičnin pridobila Košičevemu podjetju Molet za okrog 400 tisoč evrov protipravne koristi. Tovšak pri tokrat obravnavanem oškodovanju Vegrada naj ne bi imela nobene koristi, saj je po njenih besedah vse transakcije opravil Košič. Tožilec Košiču očita zlorabo položaja kot direktorju družbe Vedela nepremičnine pri nakupu nepremičnin, ki jih je prodal Hypo Leasingu in jih potem vzel nazaj v najem. Košič je krivdo zavrnil in dejal, da Molet ni pridobil nobene protipravne koristi.