Začenjamo v Združenih državah Amerike. Predsednik Barack Obama namerava na podlagi izvršnih pooblastil, ki jih ima kot predsednik, mimo volje Kongresa speljati paket zakonov, ki bi omejili prodajo in posest strelnega orožja. Glavni ukrep, ki je predviden v zakonskem paketu, je uvedba obveznih licenc za vse prodajalce orožja, prav tako pa bo obvezna preverba zainteresiranih kupcev strelnega orožja. Za slednjo bo zadolžen Zvezni preiskovalni urad, pri katerem bi predsedniški urad v ta namen dodatno zaposlil novih 230 uslužbencev. Na podlagi zbranih informacij bi bil nakup onemogočen  tistim, ki trpijo za katero od oblik duševnih bolezni ali pa imajo uradno zabeleženo zgodovino izvajanja družinskega nasilja. Poleg omenjenega bo Obama v okviru poskusa omejitve nošenja strelnega orožja Kongresu poslal še predlog za zvišanje financiranja programa za duševno zdravje. Več o konkretnih predlogih bo znanega v naslednjem tednu, ko bo potekal letni govor predsednika pred Kongresom.

V zveznih državah Iowa in New Hampshire se mesec dni pred strankarskimi volitvami začenja medijski boj med strankarskimi kandidati za novembrske predsedniške volitve. Na vrhu anketnih rezultatov še vedno ostaja Donald Trump, vendar razliko v javnem mnenju zmanjšuje strankarski protikandidat Ted Cruz. Da bi ohranil prednost pri republikancih, Trump odkriva nove stopnje populizma predvolilne medijske kampanije. V televizijski reklami, ki je za namene volitev v omenjenih zveznih državah izšla v začetku tedna, ponavlja obljube o zaprtju ameriške meje za muslimane in gradnjo zidu na mehiški meji. Pri uprizoritvi slednje je Trumpov tabor preprosto uporabil posnetke z maroške meje.

Ostajamo na drugi strani Atlantika. Argentinski predsednik Mauricio Macri je včeraj z izrednim dekretom uveljavil medijsko reformo, ki izničuje protimonopolno zakonodajo, sprejeto pod oblastjo predsednice Cristine Kirchner. Ta je do nedavnega omejevala lastniško strukturo medijev, Macrijev dekret pa to določbo odstranjuje. Nova oblast tako uvaja enoten trg medijev, ki podjetjem potencialno omogoča monopolno pozicijo, pridobljeno z neomejenim lastninjenjem. Povoženi protimonopolni medijski zakon je bil sicer sprejet leta 2009 v ostrem boju z argentinskim medijskim konglomeratom Clarin.

Posebni poročevalec Združenih narodov za Palestino Makarim Wibisono je včeraj protestno odstopil od svoje funkcije. Razlog za njegov odstop je nepripravljenost izraelskih oblasti za sodelovanje. Kljub drugačnim zagotovilom ob nastopu mandata julija 2014, Izrael Wibisonu ni dovolil dostopa do okupiranih palestinskih ozemelj. Indonezijski diplomat je prošnje na Izrael naslovil večkrat, na zadnjo iz oktobra 2015 pa sploh ni dobil odgovora, kar je tudi botrovalo odločitvi o odstopu. Na drugi strani je posebni poročevalec v odstopu pohvalil palestinsko vlado, za katero je dodal, da je vseskozi sodelovala v polnosti.

Prekinitvi diplomatskih odnosov z Iranom se je poleg Saudove Arabije, Bahrajna in Sudana danes pridružil še Kuvajt. Zaostrovanja med sunitskim blokom in Iranom so se začela s protesti, ki so izbruhnili po usmrtitvi pomembnega šiitskega klerika v Saudovi Arabiji, ki je bil s svojo kritiko dalj časa trn v peti savdskim oblastem.

Selimo se na evropsko periferijo. Grška vlada z nekdaj levičarsko Syrizo na čelu pripravlja reforme pokojninskega sistema. V 170-stranskem vladnem predlogu, ki je včeraj pricurljal v javnost, je moč najti ukrepe, ki bodo socialno devastacijo v Grčiji samo okrepili. Njihovo sprejetje bi pomenilo opustitev večine aspektov redistributivnega pokojninskega sistema. Predlog predvideva nižje pokojnine predvsem za bodoče upokojence, med katerimi bodo najbolj na udaru prav tisti, ki jih je v zadnjih letih doletela brezposelnost. Izračun višine pokojnine bo, če bo predlog sprejet, upošteval povprečje celotne delovne dobe. Reforme pokojninskega sistema predstavljajo izpolnjevanje ene izmed mnogih zavez Syrizine vlade, povezanih z zadnjim dogovorom o mednarodnem posojilu in tretjim mednarodnim memurandumom s trojko.

Švedska je včeraj na svoji meji z Dansko prvič po skoraj pol stoletja uvedla mejni nadzor. Razlog za pregledovanje dokumentov je povečano število beguncev, ki prihajajo v Švedsko od začetka takoimenovane begunske krize. Švedski je včeraj v strahu, da bodo množice beguncev zastale na njenem ozemlju, sledila tudi Danska. Nadzor na njeni meji z Nemčijo je najnovejši protibegunski ukrep danske liberalno-konzervativne vlade, ki je v prejšnjem letu prepolovila višino prispevkov, namenjenih beguncem. Hkrati je Danska zaostrila jezikovne zahteve za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje v državi.

Na ponovno uvedbo nadzora na meji s Slovenijo pa se pripravlja Italija. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva so italijanski organi pripravili načrt za morebitno ponovno uvedbo mejnih kontrol na naši skupni meji. Italijanske oblasti svojo odločitev utemeljujejo z navedbami o naraščanju števila beguncev, ki preko Slovenije poskušajo vstopati v Italijo. Prav tako včerajšnje zaprtje mej na Danskem in Švedskem za italijanske oblasti predstavlja dodaten razlog za začetek priprav na zapiranje meje s Slovenijo.

Selimo se v Koper. V zadnjih dneh je na udaru opozicije župan Boris Popovič, ki mu očitajo negospodarno razprodajo premoženja Mestne občine Koper. Pred četrtkovo sejo mestnega sveta, na katerem se bo sprejemalo proračun za leto 2016, opozicijski svetniki opozarjajo na nespametno prodajanje triodstotnega deleža v Luki Koper ter prodajo 2.600 občinskih zemljišč. Za pojasnitev razlogov za nasprotovanje smo poprosili predstavnika opozicije Tomaža Slavca iz svetniškega kluba Združene levice:

Izjava

O tem, kakšni so dejanski razlogi za ponovoletne razprodaje v Mestni občini Koper, zaključi Slavec:

Izjava

OFF sta pripravila Jošt in vajenec Zobec.