Zimbabvejska vojska je prevzela nadzor nad državo. Vojska je obkolila parlament in predsedniško palačo ter prevzela nadzor nad poslopjem državne televizije. Vojaško posredovanje prihaja teden dni po tem, ko je predsednik Robert Mugabe s funkcije razrešil podpredsednika Emmersona Mnangagwo. Ta je bil eden izmed kandidatov za Mugabejevega naslednika, uradni razlog za razrešitev pa je bilo kazanje znakov nelojalnosti. Z razrešitvijo Mnangagwe je za nasledstvo predsedniške funkcije najbolje pozicionirana Mugabejeva žena Grace Mugabe. Pred dvema dnevoma je poveljnik zimbabvejske vojske Constantino Chiwenga napovedal vojaško posredovanje v primeru, da se notranji boji v vladajoči stranki ne umirijo. Vojska zdaj zatrjuje, da ni prevzela oblasti, da je predsednik Mugabe na varnem in da je posredovanje uperjeno zgolj proti kriminalcem, ki se gibljejo okoli predsednika.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel zakon, v katerem obsoja civilne žrtve vojne v Jemnu. Iz sprejetega zakona pa je izginil člen, ki bi omejil ameriško vojaško podporo Saudovi Arabiji. Ta je prejšnji teden po raketnem napadu jemenskih upornikov na letališče v Riadu uvedla blokado na ves uvoz v Jemen, kar je sprožilo obtožbe s strani Združenih narodov, da blokada vodi v zaostrovanje lakote v državi. Ta teden je Saudova Arabija blokado nekoliko sprostila in odprla eno pristanišče ter dovolila pristanke na letališču v južnem mestu Aden. V včerajšnjem letalskem napadu na letališče v uporniški prestolnici Saana pa je Saudova Arabija uničila navigacijsko opremo in tako onemogočila dotok pomoči v mesto.

Proizvodnja opija v Afganistanu je letos dosegla nov rekord. 9 tisoč ton proizvedenega opija predstavlja 87 odstotno povišanje glede na lansko žetev, ugotavlja poročilo, ki sta ga sestavila afganistanska vlada in Urad Združenih narodov za droge in kriminal. Velik del povišanja proizvodnje je posledica povečanja površin, na katerih raste mak. Te obsegajo nekaj več kot 300 tisoč hektarov. Za primerjavo; afganistanska vlada je lani uničila 750 hektarov makovih polj.

Sosednji Iran pa je omilil kazni za kazniva dejanja, povezana s preprodajo drog. Iran ima eno najstrožjih zakonodaj na področju z drogami povezanih kaznivih dejanj. Smrtna kazen je do sedaj lahko posameznika doletela že za posedovanje 30 gramov nekaterih vrst drog. Meja za smrtno kazen se s spremembo viša na 2 kilograma heroina ali kokaina in 50 kilogramov kanabisa ali opija. Iran ima eno izmed višjih stopenj smrtnih obsodb na svetu. Lani so oblasti usmrtile nekaj več kot 500 ljudi, 70 odstotkov od teh zaradi preprodaje drog.

Ruski parlament je sprejel zakon, ki bo omogočal, da vlada vse medijske hiše, ki prejemajo finančna sredstva iz tujine, označi za tuje agente. Gre za razširitev pet let starega zakona o tujih agentih, ki je bil sprejet za nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva iz tujine. Nevladne organizacije, ki jih rusko pravosodno ministrstvo določi za tuje agente, morajo zaprositi za dodatna dovoljenja, na koncu vsake objave pa morajo napisati, da je avtor objave tuji agent. Sedaj naj bi enaka pravila veljala za medije, ki so označeni za tuje agente. Sprejetje zakona je odgovor Rusije na zahtevo ameriškega  pravosodnega ministrstva, da se kot tuji agent v ZDA registrira ameriška izpostava ruske državno financirane medijske hiše RT.

Na staro celino. Evropski poslanci so naredili prvi korak proti uvedbi sankcij proti Poljski. Izglasovani predlog predvideva, da mora parlamentarni odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve pripraviti poročilo o vladavini prava na Poljskem. To predstavlja prvi korak v proceduri uvedbe sankcij proti državi zaradi domnevnih kršitev načela vladavine prava. Evropska unija Poljski očita predvsem brisanje meje med izvršno in sodno vejo oblasti. Več razloži sodelavka Aktualno-politične redakcije Zala Bezlaj, ki je prisostvovala debati v Strasbourgu:

Izjava

Kolumbijsko vrhovno sodišče je potrdilo ustavnost mirovnega sporazuma, ki ga je kolumbijska vlada pod vodstvom premierja Juana Manuela Santosa lani podpisala z uporniško skupino FARC. Opozicija, ki jo vodi nekdanji premier Alvaro Uribe, trdi, da je mirovni sporazum neustaven in da krši nekatere mednarodne sporazume, saj daje amnestijo posameznikom, ki bi se jih lahko preganjalo zaradi zločinov proti človečnosti. Sodišče je deloma pritrdilo zadnjemu očitku, saj je odprlo možnost, da bi bili pripadniki FARC-a po izteku mirovnega procesa izročeni tujim sodnim oblastem. Sodišče je potrdilo veljavnost posebnih sodišč za bivše FARCovce, kar je bila glavna sporna točka pritožbe. Preko teh sodišč bodo pripadniki FARC-a, ki bi jih drugače lahko preganjali preko običajnih sodišč, odslužili alternativne kazni, kot je na primer pomoč pri odstranjevanju min.

V največji opozicijski stranki SDS so napovedali ustavno obtožbo proti predsedniku vlade Miru Cerarju, domnevno zaradi Cerarjeve angažiranosti za prekinitev izgona sirskega begunca Ahmada Šamija na Hrvaško. Sklicujejo se na 119. člen ustave, ki določa, da lahko Državni zbor premierja ali vladne ministre pred ustavim sodiščem obtoži kršitve zakonov ali ustave, storjene med opravljanjem njihove funkcije. V Državnem zboru je za vložitev predloga potrebnih najprej 10 poslancev. Svoje mnenje o predlogu nato poda predsednik republike, temu pa sledi glasovanje v Državnem zboru, kjer je potrebna običajna večina. Ustavno sodišče nato opravi javno razpravo, nakar z dvotretjinsko večino odloča o začasni ali dokončni prekinitvi funkcije. Do sedaj sta bili vloženi dve tovrstni obtožbi, leta 1998 proti premierju Janezu Drnovšku zaradi sklenitve tajnega varnostnega sporazuma z Izraelom in leta 2010 proti predsedniku Danilu Türku zaradi podelitve odlikovanja Tomažu Ertlu. Obe obtožbi je sprožila SDS in obe sta bili neuspešni.

Časopis Dnevnik poroča, da so v koprskem Cimosu pripravili program presežnih delavcev. Po neuradnih virih časnika naj bi program predvideval odpustitev 147 delavcev, večino izmed njih v obratu v Senožečah. Cimos je v začetku letošnjega leta od Družbe za upravljanje terjatev bank kupil italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria. Skupina Cimos je lansko leto zaposlovala nekaj več kot 4000 delavcev, po trditvah Dnevnika pa naj bi jih zdaj delalo še 3400, od tega 1500 v Sloveniji.