1. 10. 2018 – 15.00

Republika severna MakedOFFija

Audio file
Audio file
1. 10. 2018 – 17.00
Referendum o preimenovanju Makedonije

Na včerajšnjem posvetovalnem referendumu o spremembi imena v Makedoniji je bila udeležba nižja od 50 odstotkov, ki so potrebni za pravno veljavnost rezultatov. Na volišča je prišla dobra tretjina volivcev, od katerih je dobrih 90 odstotkov na vprašanje “Ali podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?” odgovorilo pritrdilno. Zaradi visokega pritrdilnega rezultata med udeleženimi volilci premier Zoran Zaev iz vrst vladajoče socialdemokratske stranke razglaša zmago “evropske Makedonije”, kljub temu da je še junija v primeru spodletelega referenduma obljubljal svoj odstop. Na Zahodu so z Zaevom v sozvočju. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je sporočil, da so “vrata Nata odprta”. Evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn je makedonske poslance pozval, naj referendumsko odločitev udejanjijo “onkraj strankarskih linij”.

Audio file
7. 2. 2018 – 12.00
Imenski spor z Makedonijo iz grške perspektive

Zaev ne izključuje niti možnosti predčasnih volitev, če dogovora in preimenovanja Makedonije v Republiko severno Makedonijo opozicija ne bo podprla v parlamentu. Koalicija ima 71 od 120 sedežev, za [spremembo ustave in] uveljavitev dogovora  z Grčijo ji tako do potrebne dvotretjinske večine manjka 9 poslanskih glasov. Vodja opozicijske stranke VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski prav tako kot Zaev razglaša zmago na referendumu. Pravi, da so tisti, ki so glasovali proti ali se odločili ostati doma, dovolj glasno povedali, kaj si mislijo o spremembi imena. Opozicija je na čelu s predsednikom države Gjorgejem Ivanovom pozivala k bojkotu referenduma. Več o referendumski Makedoniji v OFFsajdu ob peti uri.

Po več kot letu dni pogajanj o tristranski trgovinski pogodbi NAFTA med ZDA, Kanado in Mehiko sta Kanada in ZDA sklenili novo pogodbo. USMCA, kot je s kratico poimenovan nov dogovor, je po besedah Donalda Trumpa nadgradnja Nafte in bo omogočil svobodnejše trge ter ojačal srednji sloj. Največje spremembe so predvidene v avtomobilski industriji. Po novem bo moralo tri četrtine delov avtomobilov izvirati iz ZDA in Mehike, kar predstavlja občutno zvišanje s prejšnjih 62 odstotkov. 40 odstotkov posameznega avtomobila bodo morali proizvesti delavci, katerih povprečna plača znaša več kot 16 dolarjev na uro. Z novim obdavčenjem naj bi se povečalo povpraševanje po ameriških produktih v tej panogi. Bolj usklajeno naj bi ZDA in Kanada preprečevali tudi dumping. Kljub temu, da bo kanadska lesna industrija še naprej zaščitena pred ameriškimi tarifami z državnimi subvencijami, bo to plačala z ukinitvijo sistema določanja cen mlečnih izdelkov, ki je predelovalcem omogočal plačevanje nižjih cen za kanadske sestavine. Hkrati bo povečana kontrola nad izkoriščanjem brezcarinskega trgovanja. Na uveljavitev USMCA bomo morali še počakati, konec novembra bo sklenjen dogovor med ZDA in Mehiko, potem pa bodo o dogovoru presojali v ameriškem kongresu. Tristranska pogodba bo veljala 16 let, vsakih 6 let pa bo pregledana.

Audio file
28. 9. 2018 – 17.00
Spletn[A1] nevtralnost na preizkušnji tudi pri nas

Guverner Kalifornije Jerry Brown je podpisal zakon, ki zagotavlja spletno nevtralnost in s tem nasprotuje zvezni zakonski ureditvi. Zvezna komisija za komunikacije Združenih držav Amerike je 11. junija letos ukinila zakon, ki je urejal spletno nevtralnost. Zakon je internetnim ponudnikom onemogočal blokiranje in zaračunavanje spletnih strani iz konkurenčnih razlogov, kot tudi prilagajanje hitrosti povezave iz enakih vzgibov. Na odločitev je Washington takoj reagiral s tožbo, ki jo podpira tudi Komisija za komunikacije. Predsednik komisije Ajit Pai trdi, da kalifornijski zakon ni le protizakonit, temveč tudi škodi potrošniku.

Selimo se k zadnje čase največjemu bližnjevzhodnemu sovražniku Združenih držav Amerike, Iranu. Iranska revolucionarna garda je sprožila šest balističnih raket proti milici, stacionirani na jugovzhodu Sirije, severno od mesta Abu Kamal. Raketni napad, ki je bil pospremljen z droni, iranske oblasti utemeljujejo s prepričanjem, da je milica izvedla napade na revolucionarno gardo v iranskem mestu Ahvaz pred dobrim tednom dni, v katerih je umrlo 25 ljudi. Po trditvah revolucionarne garde so z napadi ciljali na teroriste, podprte s strani ZDA in regionalnih sil v vzhodni Siriji. Milica se nahaja v žepu islamističnih upornikov - tudi Islamske države - med sirsko vojsko in Sirskimi demokratičnimi silami, katerih glavnino tvorijo kurdski borci. Odgovornost za napad na revolucionarno gardo 22. septembra je prevzela organizacija Nacionalni upor Ahvaza oz. skupina Al-Ahvaziya.

Press Trust of India, krajše PTI, največja indijska novinarska agencija, je odpustila 297 zaposlenih po vsej Indiji. Agencija zaposluje več kot 400 rednih in 500 samostojnih novinarjev. Zveza sindikatov zaposlenih v PTI je izvršnemu direktorju Venkyju Venkateshu poslala protestno pismo, ki enostransko odločitev razglaša za ilegalno. Če upravni odbor ne bo nemudoma preklical odločitve o odpuščanju, sindikati napovedujejo celodnevne sestanke, k sodelovanju v boju proti odločitvi pa pozivajo Ministrstvo za delo ter Ministrstvo za informacije in predvajanje.

Audio file
31. 7. 2018 – 16.00
Kar ni prešteto, se ni zgodilo

58 beguncev, ki jih je iz Sredozemskega morja rešila reševalna ladja Aquarius pod panamsko zastavo, se je včeraj končno izkrcalo na Malti. Prejšnji mesec je bila ladja 19 dni zasidrana v Marseillu in več kot teden plula po mednarodnih vodah zaradi diplomatskega spora med Italijo in Malto, ki nista sprejeli izkrcanja ladje na svojem ozemlju. 24. septembra je Panama  preklicala registracijo ladje, za kar dobrodelne organizacije obtožujejo Italijo. Dan kasneje so se Nemčija, Španija, Francija in Portugalska zavezale, da bodo sprejele 18 otrok, 17 žensk, 23 moških in psička, ki so se izkrcali iz Aquariusa.

Po devetmesečnem tranzicijskem obdobju je v bruseljski regiji pričela veljati prepoved vožnje Euro 0 in Euro 1 dizelskih vozil,  torej tistih, ki so proizvedena pred januarjem 1996. Za prekršek bodo vozniki morali odšteti 350 evrov, prejeli pa bodo največ 4 kazni letno v trimesečnih intervalih. Pri odkrivanju prekrškov bo policistom pomagalo 180 kamer, 90 jih že uporabljajo. Okolje in onesnaževanje sta prevladujoči temi v diskurzu ob lokalnih volitvah v Bruslju, ki bodo 14. oktobra.

Policisti so ob sedmih zjutraj odmrznili stavko, s katero so pričeli 14. februarja, zamrznili pa so jo po odstopu bivšega predsednika vlade Mira Cerarja. Popolna stavka pomeni, da bodo policisti za manjše prekrške namesto kazni izrekali opozorila, na mejah pa lahko pričakujemo večje zastoje. Pri stavki sodelujeta Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije. Več o stavki Rok Cvetko, sekretar Policijskega sindikata Slovenije .

Izjava

Off sta pripravila vajenec Jaka in Martin.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.