Reven, revnejši, najbogatejši OFF

Finančna kriza, ki je izbruhnila leta 2008, je mnoge Američane potisnila v kategorijo siromakov. Vlada ocenjuje, da jih je približno 40 milijonov. Mnogi med njimi so ostali tudi brez strehe nad glavo, zato se je na robovih mest začelo pojavljati vse več začasnih šotorskih naselij, v katerih živi že kakih 5.000 ljudi. Kontrastno sliko globalne neenakosti predstavljajo najnovejši podatki, po katerih je število svetovnih dolarskih milijarderjev v letošnjem letu doseglo rekordno raven. Med nami je tako 2.170 kapitalcev, njihovo število pa narašča predvsem v Aziji. V svetovnem merilu se jim je navkljub krizi od leta 2008 pridružilo 810 novih članov, količina skupnega bogastva pa se je kar podvojila. Za ilustracijo: skoraj 6.500 milijard dolarjev njihovega imetja bi zadostovalo za pokrivanje proračunskega primanjkljaja Združenih držav Amerike do leta 2024.

Zgolj milijonar Joc Pečečnik pa je na lestvici najbogatejših Slovencev padel na tretje mesto, medtem ko bo šotorska oblika izven-festivalskega bivanja v Sloveniji zagotovo naraščala. Ni potrebno posebej poudarjati, da se šotorska populacija ne bo mogla zabavati s Pečečnikovimi igralnimi avtomati ali z letali Iva Boscarola, še vedno pa bodo lahko brezplačno obiskovali predavanja 17. letnika Delavsko-pankerske univerze na temo Socializem. Nacionalni forum humanitarnih organizacij Slovenije je namreč z zbornikom 'Problematika revščine in kako jo reševati' ugotovil, da je v letu 2012 vsaj 744.000 ljudi najmanj enkrat potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij. Do zbornika lahko sedaj dostopate tudi v elektronski obliki, in sicer ga najdete na spletni strani www.nfhos.si. O zborniku smo spregovorili s Terezo Novak, izvršno direktorico Slovenske filantropije:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Na mirovnih pogajanjih na Kubi naj bi kolumbijske oblasti in uporniško gibanje FARC dosegli pomemben dogovor o prihodnji vlogi gibanja znotraj kolumbijske politične sfere. Če bo dogovor obveljal, bo FARC tako kot večina ostalih južnoameriških uporniških skupin postal običajna politična stranka. Zadovoljstvo nad doseženim vmesnim dogovorom izražata obe strani, kljub temu, da se pogajanja mukoma vlečejo že eno leto. Mnogi zato pričakujejo enak klavrn propad pogajanj kot v vseh dosedanjih poskusih, ki jim je sledilo še večje nasilje. FARC-u nenaklonjene Kolumbijce so dodatno razjezile fotografije iz Havane. Na njih se predstavniki gibanja na čolnu sproščajo ob puhanju cigar, medtem ko njihovi kolegi v domovini nadaljujejo z bojem. Leva politična sfera vseeno ocenjuje, da je včerajšnji napredek klofuta tistim, ki spodkopavajo pogajanja, ključno pa bi lahko prispeval tudi k ponovni izvolitvi sedanjega predsednika države Juana Manuela Santosa na skorajšnjih volitvah.

Centralnoafriška republika, ki šteje kakih štiri in pol milijona prebivalcev, je zdrknila v kaos, potem ko so borci uporniške koalicije Seleka v marcu zavzeli glavno mesto Bangui in odstavili predsednika Francoisa Bozizeja. V enemu od masakrov je bilo tako konec oktobra ubitih 18 ljudi, med njimi dva tedna star otrok, skupno pa naj bi bilo že več tisoč žrtev od začetka konflikta. Vodja Seleke Michel Djotodia, ki se je samooklical za predsednika države, je septembra zaradi očitkov o valu nasilja razpustil uporniško koalicijo. Kljub temu priznava, da borci ne upoštevajo njegovih navodil, situacijo pa naj bi izkoristili tudi kriminalci, preoblečeni v uniforme gibanja. Združeni narodi so opozorili na možen genocid, saj oborožene skupine spodbujajo muslimane in kristjane k medsebojnemu nasilju.

Grška policija je zgodaj zjutraj začela na silo prazniti prostore ukinjene javne televizije ERT, ki jih že od 11. junija zasedajo nezadovoljni nekdanji uslužbenci televizije. Policisti so med pregledovanjem prostorov prisilili protestnike k izhodu iz stavbe, med štirimi aretiranimi pa sta tudi predstavnika televizijskega sindikata. Pred stavbo se je v podporo zaposlenim zbralo kakih 200 aktivistov in peščica levih politikov. Televizijci vse od ukinitve televizije zavračajo odpovedi delovnega razmerja. Iz zasedene stavbe so preko spleta oddajali program, medtem ko začasna državna televizija EDT od sredine julija deluje v bližnjem studiu. Premier Antonis Samaras kljub mednarodnim kritikam in razpokam v lastni koaliciji zavrača pozive po ponovni vzpostavitvi javne televizije v prejšnji formi, češ da je njeno delovanje zahtevalo previsokih 300 milijonov evrov letno. Po pričakovanjih naj bi nova javna televizija Nerit začela oddajati šele enkrat naslednje leto.

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je opozoril bolgarske oblasti, češ da postavljanje žičnate ograje na mejo s Turčijo ni dobra ideja. Gradnja, ki naj bi se končala februarja naslednje leto, tudi ni v skladu z obvezami do Evropske unije in drugih mednarodnih sporazumov ter konvencij. Vlada naj tako najde drugačne rešitve v soočanju z valom beguncev in nezakonitih migrantov, saj bodo le-ti vedno našli luknjo v ograji. Denar naj se namesto za ograjo nameni za izboljšanje razmer v zbirnih imigrantskih centrih in za integracijo ter usposabljanje policije.

Pojav kožnih garij pri dveh osnovnošolcih iz beograjskega Zemun polja je sprožil proteste prebivalcev v naselju. Krivca za prenos bolezni je več sto protestnikov našlo v romskih učencih, pri tem pa zanikajo, da jih vodijo rasistični ali fašistični sentimenti. Prepričani so, da so njihova svoboda, pravice in zdravje ogroženi zaradi naseljevanja socialno ogroženih Romov v socialna stanovanja. Varuh človekovih pravic Saša Janković trdi, da je sedaj ključno, kako bo reagirala država. Običajno se namreč zanemarja odpravljanje vzrokov za nestrpnost in se vse pomete pod preprogo z nekaj vloženimi kazenskimi prijavami.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu je razsodilo, da ljudje, ki jih v domači državi preganjajo zaradi istospolne usmerjenosti, lahko zaprosijo za status begunca v državah povezave. Kot pogoj za pridobitev pravice mora prosilcem vseeno groziti huda kršitev temeljnih pravic, kot je zaporna kazen. Razsodba temelji na primeru treh moških iz Sierre Leone, Ugande in Senegala, ki jim je Nizozemska zavrnila prošnje za azil. Na njihovo pritožbo so bili deležni ciničnega odgovora, da se lahko homoseksualci vzdržijo polnega izražanja spolne usmerjenosti in s tem izognejo preganjanju. Kasneje se je Nizozemska za pomoč pri interpretaciji evropske zakonodaje obrnila na omenjeno sodišče, po razsodbi pa bo o omenjenem primeru še enkrat odločala.