Evropski poslanci so potrdili novo Evropsko komisijo na čelu z Ursulo von der Leyen. Za Komisijo pod vodstvom Nemke je glasovalo 461 poslancev, proti jih je bilo 157, 89 jih je bilo vzdržanih. Ta je v nagovoru obljubila občutne spremembe za vse prebivalce Evrope, je pa tudi omenila končno “spolno” ravnotežje komisarskega kabineta. Njeno sporočilo je, kot sama pravi, preprosto in sporoča: “Začnimo delat.” V svojem 45-minutnem nagovoru je tudi poudarila, da svet potrebuje “vodilno vlogo EU-ja”. Ozirajoč se na Balkan je rekla, da vrata ostajajo odprta, čeprav dejanja določenih držav članic kažejo nasprotno. Med ključnimi nalogami nove Komisije je izpostavila vprašanje podnebja. Omenila je tudi vprašanje vladavine prava ter namignila Poljski in Madžarski, da “glede vladavine prava ne more biti kompromisa”. 

Izraelska letala so zjutraj napadla nekaj ciljev v Gazi, ki so povezana s Hamasom. Kot pravi izraelska vojska, gre - kot veleva tradicija - le za odgovor na raketo iz palestinske enklave. Zračni napadi so se zgodili po grožnjah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, da bo na napad odgovorjeno “silovito”. To je bil že drugi napad v tem tednu, ki je zrušil krhko premirje, vzpostavljeno 14. novembra ob pomoči Egipta in Združenih narodov. Novo izmenjavo ognja so tokrat sprožile izraelske sile, ko so likvidirale višjega komandanta Islamskega džihada v Gazi, na kar so iz Gaze odgovorili z raketami. V spopadih je bilo ubitih 34 Palestincev in noben Izraelec.  

Palestinski demonstranti so na okupiranem ozemlju Zahodnega brega - kot veleva tradicija - skurili lutke z liki Donalda Trumpa, Mika Pompea in Benjamina Netanjahuja v znak obsodbe ameriške politike, ki sedaj izraelskih naselij na palestinski zemlji ne smatra več za nelegalne. Tako je prejšnji teden zunanji minister ZDA Mike Pompeo objavil, da Združene države ne nasprotujejo obstoju izraelskih naselbin, saj naj ne bi bile v nasprotju z mednarodnim pravom, vendar Organizacija združenih narodov meni drugače. 

Odstopu Keitha Schembrija, pomočnika malteškega premiera, sta sledila še dva ministra malteške vlade, potem ko je bilo potrjeno nadaljevanje preiskave o umoru raziskovalne novinarke Daphne Caruane Galizia. Odstopil je minister Konrad Mizzi, sedanji minister turizma, nekdanji minister energetike. Minister ekonomije Chris Cardona je izjavil, da sam sebe “suspendira” z dolžnosti, saj ga je zasliševala policija, ni pa še uradno odstopil. Do omenjenih odstopov je prišlo po aretaciji človeka, ki bi lahko odkril nalogodajalce. Caruana Galizia je bila ubita v eksploziji avtomobilske bombe v oktobru 2017, potem ko je na blogu obtožila malteške politike za korupcijo, vključno z omenjenima ministroma. Raziskava umora je dobila ponovni polet, ko je bil aretiran Yorgen Fenech na svoji luksuzni jahti, na kateri je menda poskusil pobegniti. Caruana Galizia je pred smrtjo dobila podatke o sporazumu o elektrani, v kateri je Fenech delničar. Lani se je izvedelo, da je Fenech lastnik podjetja “17 Black” v Dubaju, ki bi naj bil izvor finančnih sredstev skrivnostnim offshore podjetjem, ki naj bi jih odprla Schembri in Mizzi. 

Iz Mednarodne koalicije pod vodstvom Saudove Arabije so sporočili, da bodo spustili 200 hutijskih zapornikov v Jemnu. Ob tem so napovedali, da bodo okrepili sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo pri organizaciji letalskega prevoza iz jemenske prestolnice Sane, ki je od leta 2016 zaprta za komercialne lete. Saudova Arabija v Jemnu podpira mednarodno priznano vlado, pod nadzorom ima morsko mejo ter zračni prostor, hutijski uporniki pa prestolnico Sano. Pred skoraj enim letom, natančneje septembra, sta sprti strani dosegli dogovor o izmenjavi 15 tisoč zapornikov, a so ga uresničili le v majhni meri. Vojna se medtem nadaljuje.

V Namibiji danes potekajo predsedniške in parlamentarne volitve, ki so preizkus za vladajočo stranko Ljudska organizacija Jugozahodne Afrike ali s kratico - Swapo. Ta Namibijo vodi že od leta 1990, vendar je njena pozicija zamajana s korupcijskim škandalom in gospodarsko krizo v sicer z naravnimi viri bogati državi. Sedanji predsednik Hage Geingob, ki se poteguje tudi za naslednji mandat, je ob oddaji prvega volilnega glasu na osnovni šoli v prestolnici Windhoek izrazil prepričanje v zmago ter dejal, da je demokrat. Njegov glavni tekmec je nekdanji zobozdravnik Panduleni Itula, domnevno prvi neodvisni kandidat v zgodovini Namibije. Ta volivce pridobiva na svojo stran zaradi jeze ob slabem gospodarskem stanju v državi, medtem ko Swapo še vedno mantrično ponavlja svoje zasluge ob osamosvojitvi. Po pričakovanjih bo na volitvah najverjetneje zmagal Geingob, vendar ne tako briljantno kot leta 2014, ko je dobil 87 odstotkov glasov. Tako kot predsednik, se bo najverjetneje na oblasti obdržal tudi Swapo, saj je opozicija  preprosto preveč razdrobljena, da bi predstavljala izziv.

Geingobovo vlado, ki je večinsko sestavljena iz članov stranke Swapo, je ta mesec prizadela Wikileaks objava pod vzdevkom Ribje gnitje. Gre za gradiva o korupciji v ribiški industriji, kar je najpomembnejša panoga za rudarstvom. Gradiva razkrivajo prejemanje podkupnine vladnih uradnikov od islandskega podjetja, ki je v zameno imelo še naprej dostop do namibijskih ribolovskih območij. Zaradi korupcijskih dogovorov, vrednih dobrih 9 milijonov evrov, sta odstopila dva ministra, nekdanjega ministra za ribištvo pa so tudi priprli za krajši čas. Geingob je zanikal kakršnokoli vpletenost v korupcijske zadeve, povedal pa je, da so dokumenti v javnost namerno prišli sedaj, da bi škodili njegovi kampanji. Za predsedniški položaj se poteguje enajst kandidatov, za stolčke v parlamentu pa 15 strank. 

Na Hrvaškem se danes pričakuje, da bodo učitelji in ostali delavci v izobraževanju prepričljivo zavrnili predlog vlade o zvišanju plač. Več o verjetnem nadaljevanju stavke učiteljev v OFFsajdu ob 17-ih. Učenci v delih sosednje Bosne in Hercegovine so danes prav tako ostali doma, a iz popolnoma drugačnih razlogov, in sicer zaradi tresenja tal, tako da so jim oblasti v strahu pred močnejšim potresom, kot je prizadel Albanijo pred nekaj dnevi, dali prost dan.

Zveza društev upokojencev predlaga sprejem odložitvenega veta na interventni zakon uskladitve pokojnin v decembru naslednje leto. Zakon o  ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 določa uskladitev vseh pokojnin v nominalnem znesku 6,5 evra ne glede na višino pokojnine, če bo gospodarska rast najmanj 2,5-odstotna. Več pove predsednik zveze društev upokojencev Janez Sušnik.

Izjava