V Šrilanki je novoizvoljeni predsednik Gotabaja Radžapaksa prisegel pred sveto figo v vrtu Mahamevna. Njegov najbližji zasledovalec Sadžit Premadasa je poraz že priznal, medtem ko trenutni predsednik Maitripala Sirisena ni kandidiral. Temu so botrovali velikonočni teroristični napadi na cerkve in hotele, ki so pomagali oblikovati tudi volilno kampanjo novega predsednika. Rajapaksa se je namreč zavezal da bo večino pozornosti posvečal grožnji islamskega ekstremizma, seveda pa je kot pravi državnik objubil tudi borbo proti korupciji. Gotabaya je bil minister za zunanje zadeve za časa predsednikovanjem njegovega brata Mahinda Radžapaksa med letoma 2005 in 2015. Rajapaksa je prava politična družina, saj tudi ostalih pet bratov sodeluje v državni politiki. Gotabajo, starega mačka volilnih kampanj, pa ne podpira tamilska manjšina. Zamerijo mu predvsem, da je zadnje mesece 37-letne državljanske vojne poveljeval vojnim silam in tako aktivno sodeloval pri krvavem zatrtju uporniške skupine Tamilski tigri. 

Iz Indijskega oceana v tišino Pacifika. Na Maršalovih otokih izbirajo novega predsednika, ki bo čez pet let vodil pogajanja o podaljšanju zavezništva z nekdanjimi kolonizatorji, to je Združenimi državami Amerike. Te namreč izgubljajo premoč na oceanu, kjer svoje gospodarske interese uresničuje Kitajska. Pa vendar ZDA volitve ne rabijo preveč skrbeti, saj se na otočju, nad katerim imajo od njegove osamosvojitve leta 1986 le neokolonialni nadzor, zmaga obeta trenutni predsednici in ameriški varovanki Hildi Heine. Samozavest ji vliva predvsem po mnenju vrhovnega sodišča neustavni zakon, ki v tujini živečim državljanom preprečuje udeležbo na volitvah. 

V Kuvajtu se emir šejk Sabah al-Ahmad al-Sabah srečuje z družinskimi zdrahami. Potem ko so poslanci prejšnji teden izglasovali nezaupnico notranjemu ministru, je emir s položaja odstranil še svojega sina šejka Naserja Sabaha al-Ahmada al-Sabaha, to je obrambnega ministra. Zaradi afer z vojaškimi financami, ki so sprožile nezaupnico v parlamentu, se od funkcije poslavlja tudi predsednik vlade šejk Džaber al-Mubarak, ki je sicer od emirja dobil drugo priložnost za sestavo vlade. Afere in odpuščanja ministrov so pretresle tudi medsebojne prijateljske vezi med nekdanjimi sodelavci, ki so se začeli vsepovprek po javnem prostoru napadati in obtoževati. Dogajanje v državi članici Organizacije držav izvoznic nafte budno spremljajo v najboljši stranki naftne trgovine, Združenih državah Amerike, posredovali pa bodo, kot smo navajeni, šele če se bodo pogoji za odkup fosilnega goriva spremenili.

V gruzijski prestolnici Tbilisi pospravljajo ostanke včerajšnjega protesta in se pripravljajo na novega. Več kot desettisočglava množica namreč zahteva odstop vlade in razpis predčasnih volitev. Nezadovoljni so z izidom glasovanja v parlamentu prejšnji teden, ko ni bila sprejeta volilna reforma. Opozicija zahteva proporcionalno predstavništvo v zakonodajni veji oblasti že naslednje leto, a so poslanci večinsko glasovali proti, saj bi reforma lahko na prihodnjih volitvah s položaja odnesla številne poslance. To pomeni tiste poslance, ki niso bili izvoljeni po proporcionalnem sistemu strankarskih list, temveč so mandate prejeli v posebnem glasovanju. Ravno ta sistem naj bi omogočal boljše možnosti kandidatom stranke Gruzijske sanje, ki vlada že od leta 2012, a vodstvo stranke zatrjuje, da predčasnih volitev ne bo. Volilni sistem Gruzije se bo tako reformiral šele leta 2024, opozicija in protestniki pa se bodo zaenkrat morali zadovoljiti z besedami podpore, ki jih izražajo predstavniki Evropske unije in ZDA.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko si mane roke ob rezultatih parlamentarnih volitev. Niti eden od opozicijskih kandidatov si namreč ni zagotovil poslanskega sedeža, kljub temu da, kot radi poudarijo provladni mediji, je bilo to številnim dovoljeno. Na žalost tokrat nista smela sodelovati Ana Konopatskaja in Jelena Anisim, ki sta bili edini opozicijski poslanki v beloruskem parlamentu to tisočletje. Predsednik edine parlmentarne stranke Belaja Rus, Lukašenko, je zmagoslavje izkoristil, tako da je napovedal svojo šesto kandidaturo na predsedniških volitvah prihodnje leto. Potem ko je vladal že deset let, so namreč Belorusi s pomočjo referenduma leta 2004 preklicali omejitev predsedniških mandatov. 

Medtem pa se je zmehčalo srce vojaških poveljnikov navadne Rusije, beloruske najtesnejše zaveznice. Potem ko so septembra vrnili ujete mornarje, so svoji sosedi Ukrajini vrnili še tri ladje, ki so jih zasegli lanskega novembra v Kerški dolini. Čisto mogoče je, da rahločutna vrnitev ladjevja pomeni pomiritev vročih odnosov v Azovskem morju. Devetega decembra se bosta v Parizu sestala tudi predsednika Vladimir Putin in Volodimir Zelenski, kjer bosta pod nadzorom francoskega predsednika Emmanuela Macrona in nemške kanclerke Angele Merkel poskušala rešiti spor, ki se vleče od leta 2014. Vso srečo!

Z današnjim dnem se zaključuje rok za prijave na avdicijo aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Jeseni se bo namreč na Radiu izobraževala petdeseta generacija najprodornejših, najlucidnejših, a tudi najbolj skromnih novinarjev. Zanimanje je množično, a zloglasni APR zlahka sprejme več tisoč kandidatov - le pogumno. Glavna komisarka Lana Jurman predstavi, kakšne lastnosti so pri kandidatih najbolj zaželene. 

Izjava