S prvim oktobrom bo v Avstriji pričela veljati kazen za zakrivanje obraza v višini 150 evrov. Prepovedane bodo burke in maske za zaščito dihal, sicer priljubljene pri azijskih turistih. Osebe, ki ob pozivu policije ne bodo odstranile maske, bo policija odpeljala na postajo, čemur lahko sledi tudi aretacija. Maske za zaščito dihal bo dovoljeno uporabljati le pri predložitvi zdravniškega potrdila ali če oblasti izdajo opozorilo pred smogom. Burke so sicer popolnoma ali delno prepovedane v Franciji, Belgiji, Švici in na Nizozemskem. Maske bodo dovoljene le v okviru pustnih praznovanj.

Varnostni svet Združenih narodov je izrazil svoje nasprotovanje referendumu o neodvisnosti iraškega Kurdistana, saj meni, da bo referendum potencialno destabiliziral državo. Nenaklonjenost referendumu so že izkazali Turčija, Irak in Iran, ki so iraške Kurde tudi pozvali k odpovedi referenduma, napovedanega za 25. september. 15 članski svet je v svoji izjavi poudaril, da bi izvedba referenduma ovirala vrnitev beguncev v svoje domove in hkrati oslabila vojaško akcijo proti Islamski državi v Iraku. Pozvali so tudi k dialogu in kompromisu med iraško vlado in regionalnimi oblastmi. Regija iraških Kurdov je sicer avtonomna od leta 1991, ko se je pričela zalivska vojna.

Medtem ko katalonski uporniki nadaljujejo s protesti proti preprečitvi referenduma o samostojnosti Katalonije, ki je napovedan za prvi oktober, je špansko ustavno sodišče odločilo, da bo 24 katalonskih politikov in uradnikov, ki sodelujejo pri organizaciji referenduma, kaznovalo z do 12.000 evri na dan. Danes se protesti nadaljujejo pred katalonskim prizivnim sodiščem, kazen 12.000 evrov pa so izdali podpredsedniku regionalne vlade v Kataloniji Josepu Marii Joveju, poleg njega pa so aretirali še 14 predstavnikov regionalne oblasti in zasegli 10 milijonov volilnih lističev.  Dva uradnika so že izpustili, 12 pa jih še čaka na možno obsodbo zaradi organiziranja referenduma, saj je to dejanje po besedah španskega ustavnega sodišča ilegalno. Nekaj o samih razlogih za referendum pa pove Javier Olivas Osuna z Londonskega inštituta za ekonomijo in politične znanosti.

Izjava

Več o stanju v Barceloni pa v Kultivatorju ob 17:00.

Kenijske predsedniške volitve so dobile nov datum. Ponovitev volitev je kenijska volilna komisija prestavila iz 17. oktobra na 26. oktober. Do menjave datuma je prišlo, ker volilna komisija meni, da potrebuje več časa za izpolnitev zahtev, ki jih je v sredo določilo vrhovno sodišče. Sodišče je v svoji razsodbi dejalo, da volilna komisija rezultata volitev, ki so potekale 8. avgusta, ni pravilno preverila, ter da volitve niso bile transparentne, kar je glavni razlog za njihovo razveljavitev. Volilna komisija sodišču ni dovolila dostopa do njihovih računalniških strežnikov, na katerih je hotelo preveriti, če je obtožba opozicijskega kandidata Raila Odinge, da so v sistem vdrli hekerji in spremenili izid volitev, resnična.  

Premier Miro Cerar je na podlagi izjav hrvaškega premierja Andreja Plenkovića odpovedal obisk Zagreba. Plenković je na razpravi svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov dejal, da je arbitražni sporazum odlični primer spodkopavanja mednarodnega prava in da je sam arbitražni sporazum ničeln. Na srečanju v Zagrebu bi se lahko razvil dialog o arbitražnem sporazumu, a je s prej navedeno izjavo Plenković po mnenju Cerarja odstopil od dogovora, ki sta ga premierja sklenila pred dvema dnevoma. Arbitražna določba je bila sicer kljub določenim napakam v postopku potrjena s strani petih neodvisnih sodnikov.

Na novinarski konferenci o drugem tiru je predstavnik sveta delavcev Luke Koper Mirko Slosar poudaril, da delavci Luke Koper podpirajo referendum, a ne zakona o drugem tiru. Po njihovem mnenju je zakon o drugem tiru trenutno za pristanišče škodljiv. Njihovo mnenje je spremenila izjava ministra za infrastrukturo Petra Gašperiča, da bodo Madžari v zameno za pomoč pri gradnji drugega tira dobili dodatne skladiščne kapacitete v luki, kar bo po mnenju delavcev onemogočilo širitev luke, ko bo ta potrebna. Zaposleni v Luki Koper so sicer že pred časom zbrali skoraj 30.000 podpisov v podporo gradnji drugega tira, a so že takrat opozorili, da pogoj za gradnjo ne sme biti odpiranje koncesijske pogodbe luke z državo, do česar bi lahko prišlo, če bi del območja prepustili tujemu vlagatelju.