Zasebne varnostne službe so pred načrtovanim zaprtjem zapustile taborišče za migrante na novogvinejskem otoku Manus. Taborišče, kamor je Avstralija pošiljala migrante, namenjene na celino, se bo zaprlo danes popoldne po lokalnem času. Taborišče je del avstralske strategije omejevanja imigracije, znane pod imenom pacifiška rešitev. Po tej strategiji mornarica prestreza v Avstralijo namenjene migrante in jih pošilja v taborišča na otokih Manus in Nauru. Tudi tisti, ki uspešno dokažejo upravičenost do azila, statusa begunca ne dobijo v Avstraliji, temveč okoliških državah. Vrhovno sodišče Papue Nove Gvineje je lani spomladi razsodilo, da je taborišče na otoku Manus nelegalno, in odredilo njegovo zaprtje. Ob današnjem zaprtju v taborišču ostaja približno 600 prosilcev za azil, ki se nočejo izseliti zaradi groženj napadov lokalnega prebivalstva. Napadi so v preteklosti že terjali več smrtnih žrtev med prosilci za azil.

Japonska bo prosilcem za azil zaostrila pogoje za pridobitev delovnega dovoljenja. Po novem bi v državi lahko delali le tisti, ki so že pridobili azil. Sedaj veljavna ureditev omogoča delo tudi tistim, katerih prošnje še niso bile razrešene. Japonski časnik Yomiuri poroča, da bi v novi ureditvi pravico do dela izgubilo več kot deset tisoč prosilcev za azil. Japonska že sedaj vodi restriktivno azilantsko politiko. V prvi polovici letošnjega leta je bilo vloženih rekordnih več kot 8500 prošenj, odobrene so bile zgolj 3. Lansko leto je Japonska azil podelila vsega skupaj 28 osebam.  

Za azil pa ne bo zaprosil premier razpuščene katalonske vlade Carles Puigdemont, ki je na novinarski konferenci v Bruslju nagovoril množico novinarjev. Svoje potovanje v Belgijo je utemeljil s pravico prebivalcev Evropske unije do prostega gibanja, nato pa naslovil pa delovanje Madrida v Kataloniji. Špansko ustavno sodišče je medtem razveljavilo katalonsko razglasitev neodvisnosti, premier Mariano Rajoy pa je razpisal predčasne volitve. Puigdemont je zato Rajoyu postavil vprašanje, ali namerava spoštovati rezultate novih volitev, in ga hkrati obtožil, da Španija do sedaj ni spoštovala demokracije, ni bila pripravljena na dialog, in se odzivala z nasiljem. Puigdemont je napovedal, da bo spoštoval rezultate decembrskih volitev.

Španska policija izvaja preiskave v prostorih katalonske policije Mossos d’Escuadra v povezavi z, po njihovem nezakonitem, referendumom o katalonski neodvisnosti, ki se je zgodil 1. oktobra. Preiskali so šest lokacij, med drugim komunikacijski center v Gironi, kjer hranijo posnetke policijskih pogovorov preko radijskih zvez. Španska policija preiskuje tudi zdaj že nekdanjega direktorja katalonske policije Josepa Lluisa Trapera. Obtožbe ga bremenijo neaktivnosti in pasivnosti katalonske policije na referendumu za neodvisnost. Proti njemu poteka tudi preiskava incidenta ob aretaciji sekretarja katalonskega ministrstva za ekonomijo, Josepa Marie Jova. Protestnikov, ki so se zbrali pred stavbo ministrstva, so policijo za dve uri zadržali v stavbi, katalonska policija pa kljub navodilom španske vlade protestnikov ni razgnala. Trapero se je takrat zagovarjal, da bi razpršitev protestov povzročila še več nasilja.

Legitimnosti oblasti ne priznava niti venezuelska opozicija, ki je napovedala bojkot decembrskih lokalnih volitev. Tri največje opozicijske skupine - Najprej pravica, Ljudska volja in Demokratična akcija - so bojkot upravičile z nezaupanjem v volilni sistem, ki naj bi bil naklonjen trenutni oblasti pod vodstvom predsednika Nicolasa Madura. Na nedavnih regionalnih volitvah je opozicija osvojila le 5 od 23 guvernerskih mest, ostale so zasedli kandidati vladajoče Socialistične stranke. Opozicija trdi, da so rezultati posledica prevare, a za to ni podala dokazov. Lokalne volitve, na katerih bodo Venezuelci izbirali župane, so predvidene 10. decembra.

Iz vroče Latinske Amerike v nekoliko ohlajeni Sahel. Sudan in Južni Sudan sta naznanila obnovo dvostranske varnostne pogodbe. Ta predvideva vzpostavitev 20-kilometrskega demilitariziranega pasu ob meji med državama. Meja med Sudanom in Južnim Sudanom ni popolnoma določena, napetost ob meji povečujejo tudi vzajemne obtožbe o podpori uporniškim skupinam. Poleg tega sta državi sklenili dogovor o skupnem nastopu, s katerim bosta skušali doseči zmanjšanje skupnega zunanjega dolga. Prav tako bo Sudan južni sosedi pomagal uriti uradnike na finančnem ministrstvu.

Saudova Arabija je napovedala začetek izkopavanj urana za uporabo v lastnem jedrskem programu. Po ocenah Centra za atomsko in obnovljivo energijo kralja Abdula naj bi se v Saudovi Arabiji nahajalo okrog 60.000 ton uranove rude. Do konca leta 2018 bi po napovedih v Saudovi Arabiji začeli graditi prva jedrska reaktorja, za katera bo zbiranje ponudb steklo do konca novembra. Saudova Arabija se še ni opredelila do tega, ali bo uran bogatila sama ali ne. Saudovo Arabijo je močno prizadel padec cen nafte leta 2014, zato se obračajo k bolj ekonomičnim virom energije.

K drugačni energetski mešanici pa stremi Evropska unija. Poročilo organizacije Corporate Europe Observatory ugotavlja, da industrija, vezana na zemeljski plin, v Bruslju vzdržuje armado več kot 1000 lobistov. Lansko leto je za lobiranje v evropskih institucijah namenila več kot 100 milijonov evrov. Namen lobiranja in promocijskih kampanj naj bi bil predvsem prikaz zemeljskega plina kot zelenega goriva, katerega uporaba je skladna z zmanjševanjem ogljičnega odtisa. Avtorji ugotavljajo, da bo Evropska unija s pospešeno gradnjo plinske infrastrukture bodisi prekršila zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma bodisi bo infrastruktura upokojena predčasno, s čimer bodo stroški njene izgradnje padli na ramena državnih proračunov.

Združeni narodi opozarjajo na, citiramo, “katastrofalno vrzel” med obstoječo podnebno politiko svetovnih držav in zavezami iz pariškega podnebnega sporazuma. Vrzel dokumentira letno poročilo Climate Gap, ki ga v okviru Programa Združenih narodov za okolje sestavlja več kot 200 podnebnih znanstvenikov, in ga je predstavil direktor programa Erik Solheim. Opozoril je, da trenutne podnebne politike svetovnih držav vodijo v povišanje globalne temperature za 3 stopinje celzija v tem stoletju. V pariškem podnebnem sporazumu so se države obvezale, da ta dvig ne bo presegal 2 stopinj celzija, stremele pa da bodo k dvigu za 1,5 stopinje. Po trenutnih trendih bi svet do leta 2030 v ozračje izpustil 80 odstotkov izpustov, ki jih še dovoljujejo zaveze iz pariškega sporazuma. Večino tega bodo porabile Združene države Amerike, Evropska unija in Kitajska.