Dnevni pregled novic začenjamo v Pakistanu. Tamkajšnjo vrhovno sodišče je odločilo v prid odstavitvi predsednika vlade, Nawaza Sharifa. Premierju so sodili zaradi razkritij Panamskih dokumentov, ki so pokazali, da imajo trije otroci Sharifa v Londonu več nepremičnin. Slednje naj bi si lastili preko verige slamnatih podjetij, vpletenih v davčne utaje. Vrhovno sodišče je ob odstavitvi ukazalo začetek kriminalistične preiskave o družini Sharif. Pakistanska muslimanska liga, vladajoča stranka, mora sedaj izglasovati namestnika, čigar mandat bo trajal dobro leto dni do prihodnjih parlamentarnih volitev. Nasprotniki pregona pakistanskega premierja sodišče obtožujejo zarote z vojaškim vrhom v Pakistanu, ki je znan nasprotnik odstavljenega premiera.

Več nemških televizijskih in internetnih ponudnikov načrtuje ustanovitev skupne baze podatkov, s katero želijo kljubovati dominanci Googla, Facebooka in Twitterja. RTL Germany, ProSiebenSat.1 Media in United Internet bodo do prihodnjega leta vzpostavili skupni nabor podatkov in storitev, do katerih bodo uporabniki lahko dostopali preko istega uporabniškega imena. Storitve bodo vključevale personalizirane oglase, uporabniške podatke pa si bodo lahko delila vsa podjetja. Skupna baza podatkov bo od začetka dostopna za 45 milijonov uporabnikov. To je že druga nemška podatkovna aliansa, prvo so ustanovile Deutsche Bank, Daimler in Allianz.

Ameriški senat je glasoval o novih sankcijah proti Rusiji, Iranu in Severni Koreji. Z 98-imi proti dvema glasovoma so prikimali obnovitvi sankcij, ki jih je prej potrdil že spodnji dom parlamenta. Sankcije so uperjene zoper podjetja, ki dobavljajo orožje sirski vladi Basharja al-Assada, ter podjetja, ki ogrožajo digitalno varnost. Preden nove sankcije proti Rusiji pridejo v veljavo, jih mora potrditi še predsednik Donald Trump. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že oznanil odgovor na nove sankcije. Rusija bo zasegla dve ameriški diplomatski posestvi v Rusiji. Ukazal je še, da morajo Združene države Amerike zmanjšati število diplomatov.

Nadaljujemo z delom ameriških senatorjev. Z 51-imi proti 49-imi glasovi so zavrnili najnovejši poskus začetka zamenjave zdravstvene reforme, ki jo je uvedel nekdanji predsednik Barack Obama, znane tudi kot Obamacare. Ker so predlogu nasprotovali vsi demokrati v večinsko republikanskem senatu, so republikanci lahko izgubili dva svoja glasova. Proti so glasovali trije republikanci in sicer senatorki Lisa Murkowski in Susan Collins ter povsod opevani John McCain, ki mu je bil nedavno diagnisticiran ra na možganih. Tako je McCain vraga dal tudi Trumpu.

Ostajamo pri ameriških zakonodajalcih. Spodnji dom ameriškega parlamenta je izglasoval obrambni proračun za prihodnje leto. Nov proračun bo znašal 563 milijard evrov, 58 milijard več kot lani. Dodaten denar je spodnji dom potrdil za obrambo pred raketnim sistemom Severne Koreje. Proračun predvideva tudi zaposlitev večjega števila vojaškega osebja ter 2,4-odstotno rast plač vojakov. Poleg tega pa so zakonodajalci potrdili 1,4 milijarde evrov za začetek gradnje zidu na meji z južno sosedo Mehiko.

Na drugi strani luže pa italijanska vlada pripravlja predlog, s katerim bi italijansko mornarico napotili v libijske vode, da bi zaustavili prihode migrantov iz severnoafriške države. Italijanska mornarica že sodeluje v Operaciji Sophia, ki v mednarodnih vodah rešuje migrante ter jih pripelje do naših zahodnih sosedov, kjer jih procesirajo. Operacija Sophia pa ne sme delovati znotraj 12 navtičnih milj od libijske obale, zato je libijski predsednik vlade v Tripoliju Fayez Seraj zaprosil za pomoč v libijskih vodah, kjer bi italijanska mornarica vračala migrante nazaj na afriško celino.

Tuji blok zaključujemo pri naši južni sosedi. V vrhuncu turistične sezone hrvaški taksisti ponovno stavkajo proti voznikom Uberja. V znak protesta so tokrat zaprli vse ceste do letališč v Dubrovniku in Splitu. To je še ena v nizu hrvaških stavk proti Uberju. Premier Andrej Plenković je zagotovil, da aplikacije Uber ne delujejo v skladu s hrvaškimi predpisi, za kršenje so predvidene denarne kazni.

V domačem bloku pa o nihanju števila prebivalcev Slovenije. Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je v prvem četrtletju letošnjega leta naravni prirast negativen, selitveni prirast pa pozitiven. Aprila je bilo v Sloveniji 2.064.836 prebivalcev, tri tisoč manj kot pred tremi meseci. V Slovenijo se je priselilo 1128 ljudi več, kot se jih je iz nje izselilo. V tem obdobju je priselitvenemu prirastu nedvomno pripomoglo 58 beguncev, ki jih je Slovenija sprejela. O načrtovani izselitvi zadnjih štirih beguncev pa več v današnjem Kultivatorju ob 17-ih.