Južnokorejska vlada je nevladni organizaciji iz Južne Koreje odobrila kontakt s Severno Korejo. Nevladna organizacija bo prebivalcem območja ob korejski meji dostavljala zdravila proti malariji. Neavtorizirana komunikacija in obiski v Severni Koreji so v njeni južni sosedi kaznovani z zaporno kaznijo. Ukrep južnokorejske vlade je prvi pokazatelj domnevno bolj liberalne politike novoizvoljenega predsednika Moon Jae-ina. V svoji predsedniški kampanji je namreč napovedal bolj odprto komunikacijo s severnjaki. Naklonjen je tudi ponovnemu odprtju industrijske regije Kaesong v Severni Koreji. Kaesong je regija v bližini meje med Korejama, kjer so Južnokorejci od leta 2002 izkoriščali cenejšo delovno silo, v zameno pa Severni Koreji omogočali dostop do tuje valute. Industrijsko regijo je leta 2013 začasno zaprla nekdanja južnokorejska predsednica Park Guen-hye, ponovno je bila odprta nekaj mesecev kasneje. Regija je od februarja 2016 ponovno zaprta.

Ameriško zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je zavrnilo uporabo prenovljene Trumpove prepovedi vstopa v državo. Slednja je prenovljena različica prve take prepovedi, ki bi državljanom iz šestih muslimanskih držav prepovedala vstop v ZDA. Prenovljena različica predvideva individualne izjeme pri vstopu v državo in obravnavo od primera do primera. Sodišče se je pri svoji odločitvi sklicevalo na jasno diskriminatornost ukrepa, hkrati pa poudarilo, da ni upravičena z nacionalno varnostjo. Ta je v ukrepu po mnenju sodišča nejasno določena. Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je prvo sodišče na zvezni ravni, ki je prepovedalo uporabo Trumpovega ukrepa. Pred tem sta uporabo prenovljene prepovedi zavrnili dve sodišči na nižji ravni, in sicer na Havajih in v Marylandu. Vrhovni tožilec Jeff Sessions je že napovedal pritožbo na vrhovno sodišče.

Brazilski predsednik Michel Temer pa si je premislil in preklical uredbo, s katero je pooblastil vojsko za varovanje vladnih stavb med 24. in 31. majem. Na ulicah glavnega mesta Brasilie v zadnjem tednu množica protestnikov poziva k odstopu Temerja in zahteva predčasne volitve. Temer je tako v sredo pooblastil 1500 vojakov, da pri varovanju vladnih poslopij sodelujejo s policijo, a je po kritikah mestne oblasti in opozicije uredbo preklical. Od zasedbe predsedniškega položaja Temer uvaja neoliberalne reforme, kar med prebivalstvom ne spodbuja odobravanja. Kot povod zato, da se je pred predsedniško palačo pognalo okoli 45.000 ljudi, ki so zažgali ministrstvo za kmetijstvo, pa so služila razkritja, ki Temerja povezujejo s korupcijskimi aferami. Predsednik se tako sooča z obtožbami o oviranju preiskave Avtopralnica in sprejemanju milijonskih podkupnin.

Skačemo v Evropo. Poljski parlament je sprejel zakon, ki omejuje dostop do jutranje tabletke, ki jo bo mogoče dobiti le z zdravniškim receptom. Zakon morata sicer potrditi še senat in predsednik države. Vladajoča stranka Zakon in pravičnost, ki ima tako v parlamentu kot senatu večino, z zakonom nadaljuje z izpolnjevanjem konservativnih reform. V preteklosti je že končala z javnim financiranjem umetne oploditve, lani pa ji ni uspelo z obširnejšo reformo zakonodaje o splavu. Že sedaj je splav dovoljen le v primeru posilstva ali incesta, ko nosečnost ogroža življenje matere ali ko je zarodek močno deformiran. Vladi po oktobrskih množičnih protestih pravice do splava nato vendarle ni uspelo dodatno omejiti.

V Bolgariji je vlada imenovala podpredsednika vlade Valerija Simeonova za vodjo nacionalnega sveta za manjšine in njihovo integracijo. Simeonov je predsednik nacionalistične koalicijske stranke Združeni patrioti in je znan po svojih verbalnih napadih na Rome ter nenaklonjenosti manjšinskim pravicam. Sedaj bo kot predsednik sveta za manjšine dejavno sodeloval pri koordiniranju vladne politike, ki zadeva sodelovanje države in manjšinskih skupnosti, predvsem turških in romskih. V Bolgariji živi okoli 700.000 Romov in 800.000 Turkov, kar skupno predstavlja okrog 20 odstotkov prebivalstva. Nekdanji vodja sveta in strokovnjak za etnična vprašanja Mihail Ivanov je Simeonovo imenovanje označil za “zločin nad manjšinami”.

Na zahodnem Balkanu pa odmeva razkritje makedonske televizije Telma, da je bil svetovalec srbskega veleposlaništva v Skopju Goran Živaljević udeležen pri vdoru v makedonski parlament konec aprila. Danes sta se na makedonskem zunanjem ministrstvu zagovarjala srbska veleposlanica Dušanka Divjak-Tomić in Živaljević. Po zagovoru veleposlanica morebitnih sankcij Skopja ni želela ne potrditi ne ovreči. Živaljević, sicer tudi sodelavec srbske tajne službe BIA, je svojo prisotnost v parlamentu potrdil kar sam in dodal, da se je želel prepričati o udeležbi srbskih državljanov pri vdoru. Po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug je Skopje zahtevalo umik Živaljevića z veleposlaništva, kar je srbski zunanji minister Ivica Dačić zanikal in dejal, da Živaljević ni kršil diplomtaskih protokolov.

Vlada je na dopisni seji sprejela petletni Nacionalni program ukrepov za Rome. Program je na včerajšnji seji potrdila že Komisija vlade RS za zaščito romske skupnosti. Nacionalni program ureja področja zaposlovanja, izobraževanja, urejanja bivanjskih razmer in romske kulture. Konkretne ukrepe je vlada sprejela predvsem na področju urejanja pristojnosti lokalnih in državnih organov. Razloži Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov:

Izjava

Romska skupnost je bila po ocenah Rudaša dovolj vključena v pripravo programa. Ob sprejetju programa si je vlada kot cilj zadala tudi spremembo Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Novelo za spremembo tega zakona je v sodelovanju z romsko skupnostjo pripravila že Združena levica, vendar jo je matični odbor zavrnil že na prvi seji. Zaključi Rudaš:

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Martin in Lana.