Nemška kanclerka Angela Merkel se je po poročanju več tamkajšnjih medijev odločila ugoditi zahtevam koalicijskih socialdemokratov in napovedala razrešitev neposlušnega šefa nemške notranjeobveščevalne službe BfV Hansa Georga Maasna. Maasen se je znašel pod plazom kritik, ko je v javnosti podvomil o odgovornosti skrajnih desničarjev za napade na migrante in nasilne proteste v vzhodnonemškem Chemnitzu konec prejšnjega meseca. Ti so sledili umoru 35-letnega nemškega državljana, ki naj bi ga zagrešili trije prosilci za azil iz Sirije in Iraka. Razlog za odpoklic je po besedah kanclerke javno vmešavanje v dnevno politiko, obveščevalna služba, ki jo vodi, pa naj bi več kot pol leta ignorirala pozive lokalnih oblasti k preiskavi povezav med mladinskimi krili desničarske stranke Alternativa za Nemčijo in desničarskimi ekstremističnimi skupinami.

60 delavcev podjetja Gumoplastika iz srbskega Bujanovca, ki se ukvarja z izdelovanjem plastične embalaže, ne dela že od lanskega decembra, danes pa začenjajo še z gladovno stavko. Državo kot večinskega lastnika je 43 delavcev uspešno tožilo zaradi prejemkov, nižjih od minimalne plače - izpad dohodkov skupno znaša slabih 61 tisoč evrov. Sodišče je prav tako odločilo, da je podjetje dolžno tudi 31 delavcem, ki niso podali tožb, in sicer znesek v višini slabih 45 tisoč evrov. Javni poziv Vlade Republike Srbije za privatizacijo podjetja leta 2017 ni bil uspešen.

Minister za obrambo Združenih držav Amerike Jim Mattis je zjutraj prispel v Skopje z opozorilom, da je tuje vmešavanje v referendumsko kampanjo nevarno za prihodnost Makedonije. Od rezultatov referenduma o spremembi imena, ki bo potekal 30. septembra letos, bo odvisno nadaljnje vključevanje države v evroatlantski prostor. Včeraj je sicer ponovno potekalo dvoje demonstracij na makedonskih ulicah. Tisoči so z maršem po prestolnici izražali podporo sporazumu z Grčijo o preimenovanju države v Republiko Severno Makedonijo. Hkrati je opozicijska stranka VMRO-DPMNE v mestu Štip na vzhodu države organizirala lasten shod proti sprejetju novega imena.  

Včeraj so v Siriji prvič po skoraj sedmih letih od začetka državljanske vojne potekale lokalne volitve. Okoli deset milijonov sirskih državljanov, ki so se kljub vojnim razmeram odločili ostati v državi, se je v regijah, ki jih nadzoruje oblast, odločalo med 40 tisoč različnimi kandidati v skoraj 7 tisoč volilnih enotah. Večina kandidatov je kandidirala na listi vladajoče stranke Baath ali pa na stranki podpornih listah. Preostalih 12 milijonov razseljenih državljank in državljanov svojega glasu ni moglo oddati. Lokalnih volitev prav tako niso izpeljali na severu države, ki ga administrativno nadzorujejo kurdske uporniške sile, in v severozahodni provinci Idlib. Ta je pod večinskim nadzorom skupine Hajat Tahrir al-Šam, sirske frakcije Al-Kaide, preostanek ozemlja pa nadzorujejo pripadniki Nacionalne fronte za osvoboditev, ki jo finančno in vojaško podpira Turčija.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je v Sočiju že drugič v zadnjih desetih dnevih sestal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pogovori se dotikajo preprečitve invazije sirskih vladnih sil na provinco Idlib, ki jo že nekaj tednov napoveduje sirski predsednik Bašar Al-Asad. V provinci živi okrog tri milijone sirskih državljanov, ki bi v primeru vojaške invazije zatočišče iskali v Turčiji, Erdogan pa si želi na to področje v naslednjih letih preseliti podobno število beguncev iz taborišč na turškem ozemlju. Turška vojska je pred napovedano invazijo že začela utrjevati vojaške postojanke ob meji s Sirijo in uporniške sile zalagati z dodatnim orožjem.

Tudi pri nas paravojaške enote še zmeraj burijo duhove. Predsednik parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Matej Tonin je za danes sklical sejo, na kateri so se člani seznanili s poročili in analizami pristojnih služb o delovanju paravojaških enot na Slovenskem. Seja je bila sklicana po razkritju obstoja samooklicane paravojaške enote Štajerska varda, ki jo je zasnoval hervardski vojvoda Šiškof. Po izpustitvi iz pripora prejšnji ponedeljek je izvenobravnavni senat dva dni kasneje odločil, da Šiškof še vedno predstavlja nevarnost za spremembo slovenske ustavne ureditve, in ga ponovno postavil za rešetke mariborskega okrožnega sodišča. Šiškof se je zaradi pridržanja pritožil na mariborsko višje sodišče.

Slovenija je ta vikend v brazilskem mestu Florianopolis od Japonske prevzela dvoletno predsedovanje Mednarodni komisiji za kitolov. Države članice so na letošnjem 67. srečanju sprejele novo deklaracijo o smernicah delovanja komisije, ki njeno poslanstvo korenito spreminja. Kljub vse bolj intenzivnemu komercialnemu kitolovu namen komisije ni več urejanje kitolova, kot je to bilo ob ustanovitvi leta 1946, temveč le ohranjanje morskega okolja, ki je pomembno za obstoj delfinov in kitov. Ta naj bi bil osnova za trajnostno rabo morskih naravnih virov v prihodnosti. Temu je nasprotovala Japonska kot največja država komercialnega kitolova ter skupina afriških in karibskih držav. Prihodnje zasedanje pod slovenskim predsedovanjem bo potekalo v Portorožu septembra leta 2020.

V Gorenju je danes potekala zadnja skupščina malih delničarjev, na kateri je novi kitajski lastnik Hisense Luxembourg Home Appliance Holding dosegel umik delnic z organiziranega borznega trga, z ljubljanske in varšavske borze, in s tem postal stoodstotni lastnik podjetja. Preostali delničarji bodo poplačani z 12 evri na delnico, kakršna je bila višina pri prevzemni pogodbi. Skupščina je imenovala tudi novih sedem nadzornikov, ki so vsi državljani Kitajske, novo revizorsko družbo Baker Tilly Evidas za obdobje od leta 2018 do leta 2020, pričakuje pa se tudi imenovanje dodatnih članov uprave. Gorenjevo vodenje bodo novi lastniki kmalu preoblikovali v enotirnega. Upravni odbor bo dobil izvršno funkcijo, direktorji nadzornega sveta pa neizvršno funkcijo. Kaj prevzem lastništva in imenovanje dodatnih sedmih nadzornikov pomeni za delničarje in prihodnost podjetja, kratko pojasni Matej Tomažin iz Društva delničarjev GRVG.

Izjava

O pričakovanjih zaposlenih pa več Žan Zeba, podpredsednik sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Izjava

Odpuščanja delavcev Zeba kljub napovedim selitve proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v Srbijo ne pričakuje, saj novi lastnik v Velenju načrtuje izgradnjo novega proizvodnega obrata televizorjev. Ob povečani proizvodnji pa od države pričakuje izboljšanje cestne infrastrukture v Šaleški dolini.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Jaka in Miha.