Več policijskih enot v Hondurasu se je uprlo navodilom vlade in se ne želijo več spopadati s protestniki. Prve so nasprotovanje izrazile posebne enote za preprečevanje izgredov Cobras, ki so v izjavi za javnost zapisale, da so prebivalci Hondurasa suvereni in da ne želijo zatirati njihovih pravic. Policijskemu uporu so se pridružile tudi enote Nacionalne policije. Demonstracije proti predsedniku Orlandu Hernandezu se namreč nadaljujejo. Protestniki zahtevajo dokončno razglasitev rezultatov volitev, ki so potekale 26. novembra, in predsednika obtožujejo volilne goljufije. Po trenutnih podatkih znaša razlika med kandidatoma manj kot 2 odstotka.

Iz Srednje se selimo v Južno Ameriko. Venezuelski veleposlanik pri Združenih narodih Rafael Ramirez je podal odstopno izjavo. V svojem pismu je poudaril, da je odstopil na zahtevo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Povod za zahtevo po odstopu so bile Ramirezove kritike glede trenutnega stanja v naftni industriji in gospodarskega stanja v Venezueli. Ramirez je bil v času vlade nekdanjega predsednika Huga Chaveza minister za energijo in predsednik državnega naftnega podjetja PDVSA. Venezuelska vojska je sicer pred dnevi v sklopu obsežne preiskave organiziranega kriminala v podjetju že zaprla Ramirezova zaveznika Eulogia del Pina, nekdanjega ministra za energijo, in Nelsona Martineza, nekdanjega predsednika naftnega podjetja PDVSA. Za novega veleposlanika je Maduro že imenoval svojega podpornika, nekdanjega zunanjega ministra Samuela Moncado.

Nadaljujemo z novicami z Bližnjega vzhoda. Dober mesec po stoti obletnici sporne Balfourjeve deklaracije,  ki je na območju Palestine postavila temelje za ustanovitev judovske države, se odnosi med Izraelom in Palestino ter njunimi zavezniki spet zaostrujejo. Visoki predstavniki zvezne vlade Združenih držav Amerike so napovedali, da bo predsednik Donald Trump danes zvečer Jeruzalem, katerega vzhodni del je Izrael okupiral leta 1967, priznal kot izraelsko prestolnico in tja preselile ameriško veleposlaništvo. Na napoved so se s svarili pred zaostrovanjem napetosti v regiji že odzvale nekatere države, med njimi Egipt, Jordanija in Turčija. V Gazi in na Zahodnem bregu so se zbrali protestniki, palestinski predsednik Mahmoud Abbas pa je enostransko namero označil za odločitev, ki bo imela “nevarne posledice za mirovni proces, varnost in stabilnost v regiji in svetu.”

Libanonski premier Saad Hariri je preklical svoj odstop, ki ga je napovedal prejšnji mesec. Hariri je pojasnil, da je odstopno izjavo umaknil zaradi zagotovil članov libanonske vlade, da se bodo distancirali od konfliktov v regiji. Del vlade je namreč tudi šiitsko gibanje Hezbolah, ki je vpleteno v državljansko vojno v Siriji, kjer podpirajo predsednika Bašarja al Asada. Hariri je zaradi nasprotujočih si pogledov na delovanje Hezbolaha v konfliktu z libanonskim predsednikom Michelom Aounom. Aoun podpira proiranski Hezbolah, medtem ko Haririja podpira največja iranska tekmica Savdska Arabija. Hezbolah je odgovoren tudi za bombni napad, v katerem je leta 2005 umrl Haririjev oče, nekdanji premier Rafiq Hariri.

Nadaljujemo severneje. Mednarodni olimpijski komite je Rusiji prepovedal udeležbo na zimskih olimpijskih igrah v Pjongčangu leta 2018. Ruski olimpijski komite je bil obtožen sistematičnega dopinga, zaradi česar bo Rusija morala plačati tudi 15 milijonov dolarjev kazni. To je prva izključitev države v zgodovini iger zaradi dopinških obtožb. Športniki, ki jim ne bo mogoče dokazati uporabe dopinga, bodo lahko nastopili pod nevtralno zastavo. Komite je kot svojega člana suspendiral predsednika Ruskega olimpijskega komiteja Aleksandra Žukova. Namestnik ruskega predsednika vlade in minister za šport v času olimpijskih iger v Sočiju leta 2014 Vitalij Mutko je prejel dosmrtno prepoved delovanja na olimpijskih igrah. Ruski športniki bodo na mednarodno športno razsodišče v Lozani vložili pritožbo proti prepovedi nastopanja.

Finančni ministri Evropske unije so predstavili dva seznama davčnih oaz. Na črno listo so uvrstili 17 držav, ki ne dosegajo dogovorjenih davčnih standardov. Na sivem seznamu pa je več kot 40 držav, ki morajo sprejeti dodatne ukrepe za preprečevanje utaje in izogibanja plačevanja davkov. Za sankcije proti državam se niso odločili, saj naj bi bila že uvrstitev na seznam zadostna sankcija. Seznam bodo v naslednjih letih še posodobili. Na seznamu po pričakovanjih ni nobene države Evropske unije. Na pristransko oblikovanje seznamov je opozoril evropski poslanec Zelenih Sven Giegold, ki seznamu očita, da izpušča najpomembnejše davčne oaze. Na črnem seznamu je tako mogoče najti Južno Korejo in Namibijo, ni pa na njem Luksemburga in Nizozemske. Bermudski otoki, Kajmanski otoki in Švica so se znašli na sivem seznamu. Ministri so seznama sicer sestavili kot odziv na razkritje t.i. Panamskih dokumentov.

Poglejmo še na Balkan. Ob današnjem uradnem obisku predsedstva Bosne in Hercegovine v Beogradu je specializirano državno tožilstvo za vojne zločine Bosne in Hercegovine izdalo obtožnico proti štirim pripadnikom policije bosanskih Srbov, med njimi tudi proti županu občine Vlasenica. Tožilstvo obtožnico utemeljuje na podlagi obsežnega arhivskega gradiva in pričanj 140 oseb iz Bosne in tujine. Obtožence bremeni načrtnega pregona, mučenja in poboja bošnjaškega prebivalstva Vlasenice ter kraje, plenjenja in uničevanja njihovih domov med letoma 1992 in 1993. Obtožnica je še ena v vrsti poskusov bošnjaške državne oblasti, da bi se zoperstavila revizionističnim težnjam Republike Srpske v zadnjem času, kar je med drugim tudi ena izmed tem pogovorov uradnega obiska predsedstva BiH v Beogradu.

Uslužbenci Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, SOVE, od petka stavkajo. Za stavko naj bi se odločili zaradi slabih delovnih razmer, slabih plač in razmer v vodstvu. Da slovenski vohuni stavkajo, je potrdil tudi Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ki je v svoji izjavi zapisal, da si želi, da bi se našla ustrezna rešitev in bi se stavka čimprej zaključila. Zakon o SOVI za razliko od Zakona o obrambi stavke zaposlenih ne prepoveduje, navkljub temu pa je stavka vohunov gotovo nekaj nevsakdanjega.

Medtem ko slovenski obveščevalci že peti dan stavkajo, se Vlada RS danes mudi na prvem vladnem obisku Posavja v zadnjih petih letih. Zadnjič je to regijo obiskala vlada Janeza Janše leta 2012. Premier dr. Miro Cerar je skupaj z ministri za javno upravo, notranje zadeve, pravosodje, obrambo, infrastrukturo, kulturo, razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter Slovence v zamejstvu obiskal nekaj pomembnejših regionalnih podjetij ter jedrsko elektrarno Krško. Kot enega izmed pomembnejših infrastrukturnih projektov, izpeljanih v tem mandatu, je izpostavil izgradnjo hidroelektrarne Brežice, dotaknil pa se je tudi načrtovane izgradnje hidroelektrarne Mokrice, s katero bodo ob Savi in njenih pritokih poskrbeli za ureditev protipoplavne varnosti. Premier je poudaril tudi, da ima Posavje velike potenciale predvsem v gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu.

OFF so pripravili vajenci Pia, Danijel in Miha