Poljski parlament je zavrnil predlog zakona o popolni prepovedi splava. Protesti, ki so se v ponedeljek zvrstili v številnih poljskih mestih pod skupno oznako črni protest, so prestrašili vladajočo stranko Zakon in pravičnost, ki se je od zakona distancirala. Danes je v 450-članskem parlamentu proti zakonu o popolni prepovedi splava glasovalo 352 poslancev, kar pomeni, da bo Poljska do nadaljnjega ostala pri obstoječi zakonodaji glede splava. Trenutna zakonodaja velja za eno najstrožjih v Evropi in možnost splava dovoljuje le v primeru posilstva in incesta, nevarnosti smrti nosečnice in težjih deformacij zarodka.

Države donatorice so se na včerajšnji konferenci o Afganistanu dogovorile glede finančne razvojne pomoči za državo. Ta je načrtovana za obdobje naslednjih štirih let in v celoti znaša 13,5 milijarde evrov. 70 odstotkov afganistanskega proračuna predstavlja tuja finančna pomoč, 40 odstotkov pa ga država porabi za obrambo. Slovenski delež pomoči Afganistanu v naslednjem obdobju štirih let znaša 90.000 evrov. Namen finančne pomoči med drugim zadeva tudi vračanje ekonomskih migrantov nazaj v domovino. Samo lani jih je v Evropo prišlo 150.000.

Kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos in bivši predsednik Alvaro Uribe sta naznanila podporo nadaljnjim pogajanjem z levičarsko uporniško skupino FARC. Santos je letos s predstavniki FARC-a podpisal mirovni sporazum, kolumbijski volivci pa so v večini prisluhnili kampanji proti ratifikaciji sporazuma, ki jo je vodil Uribe, in na referendumu v nedeljo zavrnili njegovo uveljavitev. Kampanja proti je temeljila predvsem na nasprotovanju amnestije za upornike in zagotovljenim sedežem za FARC v parlamentu. Ali bodo tudi predstavniki FARC-a pripravljeni ponovno odpreti pogajanja, še ni jasno.

Santos je sicer včeraj sporočil, da bo premirje z omenjeno uporniško skupino podaljšano do konca oktobra, kar so voditelji upornikov interpretirali kot ultimat in ustavili proces demobilizacije uporniških enot. Evropska unija pa je medtem suspendirala dejavnosti 600 milijonov evrov vrednega sklada za pomoč Kolumbiji po podpisu mirovnega sporazuma. Hkrati je napovedala, da še vedno namerava FARC umakniti iz seznama terorističnih organizacij, saj njegovi voditelji še vedno nakazujejo željo po koncu vojne.

Položaj generalnega sekretarja Združenih narodov bo po rezultatu včerajšnjega glasovanja prevzel Portugalec Antonio Guterres. Ta je v zadnjem, šestem krogu glasovanj prejel 13 glasov podpore in le dva nevtralna. Guterres bo kot generalni sekretar Združenih narodov dokončno potrjen po formalnem sprejetju resolucije varnostnega sveta, kar se pričakuje naslednji teden. Po sprejetju resolucije pa se bo proces preselil v Generalno skupščino ZN, ki mora kandidata potrditi z dvotretjinsko večino. Guterres bo na položaj predvidoma nastopil z začetkom naslednjega leta.

Na Balkan. Črnogorski notranji minister Goran Danilovič do predvidenega roka ob polnoči ni odobril seznama volilnih upravičencev za volitve, načrtovane za 16. oktober. Danilovič, ki prihaja iz vrst opozicije, trdi, da seznam volilnih upravičencev ni bil prečiščen in da so na njem še vedno lažna imena, za kar krivi premiera Mila Đukanovića. Iz kabineta slednjega pa notranjega ministra obtožujejo prekoračenja pooblastil, saj zakon ne predvideva možnosti zavrnitve odobritve seznama.

Slovenija

Nadaljujemo v Sloveniji. Včeraj se je uradno končala policijska stavka, ki se je začela 18. novembra. Stavka se je zaključila s sprejemom akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s čimer se neto plača policistov v povprečju zvišuje za 66 evrov neto.

Koncu policijske stavke pa sledi napoved splošne stavke zdravnikov in zobozdravnikov. Sindikat FIDES je po večmesečnih neuspešnih pogajanjih, vezanih na standarde, normative in tarifno delo kolektivne pogodbe, napovedal stavko 8. novembra. Več o razlogih, zahtevah in poteku pogajanj, pojasni predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Konrad Kuštrin.

Izjava

Off je pripravil vajenec Žiga.