Francoska in italijanska vlada še vedno nista dosegli dogovora o usodi največje francoske ladjedelnice v mestu Saint-Nazaire na zahodni obali. Po originalnem predlogu, ki je bil oblikovan maja letos pod vlado Francoisa Hollanda, bi Italija postala dvotretjinski lastnik, kar pa vlada Emmanuela Macrona vidi kot prevelik vpliv na politiko zaposlovanja v ladjedelnici. Francoski minister za finance Bruno Le Maire je zato v sredo oznanil, da je vlada pripravljena izkoristiti predkupno pravico in začeti postopek nacionalizacije, kar bi jim dalo več časa za dosego primernejšega dogovora z delničarji.

Pogajanja o lastništvu ladjedelnice, znane pod imenom STX, potekajo, vse odkar je leta 2015 prejšnja lastnica, južnokorejska korporacija STX Shipping & Offshore, zašla v finančne težave, glavna potencialna kupca pa sta postala francoska vlada in italijansko državno ladjedelniško podjetje Fincantieri. Macronova vlada sedaj zahteva enakovredna lastniška deleža, pri tej državni intervenciji pa gotovo igra vlogo tudi dejstvo, da je STX edina ladjedelnica v Franciji s kapacitetami za gradnjo večjih vojaških ladij, predvsem letalonosilk.  

Ostajamo na atlantski obali Francije. Mednarodna humanitarna organizacija Human Rights Watch je v poročilu obtožila francosko policijo rutinskega nasilja in zlorab migrantov v obalnem mestu Calais. Izpraznitev in porušenje zloglasnega begunskega taborišča, znanega tudi kot “Džungla”, oktobra lani je številne ljudi prisililo v životarjenje na ulicah mesta, kjer čakajo na možnost prehoda v Veliko Britanijo. V poročilu Human Rights Watch navaja številne kršitve mednarodnega prava s strani francoske policije, ki naj bi speče migrante vseh starosti med drugim budila s solzivcem in pendreki, jim jemala spalne vreče in šotore ter uničevala vodo in hrano. Logika za nasiljem je kakopak odvračanje migrantov iz Calaisa, več o tem pa boste lahko slišali v današnjem OFFsajdu ob 17-ih.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal vzpostavitev centrov za procesiranje prošenj za azil v Libiji. Tako naj bi migrantom, ki bodo deležni mednarodne zaščite omogočili legalno pot v Francijo, ostalim pa, citiramo, “preprečili, da bi s prečkanjem Sredozemskega morja tvegali svoje življenje,” konec citata. Druga plat tovrstne politike pa je, da nezaželene posledice in trenja ob obratovanju takšnih centrov na domačih tleh prestavi daleč od oči javnosti.

Nadaljujemo na Iberskem polotoku. Katalonski parlament je sprejel pravno reformo, katere učinek bo skrajšanje postopkov za sprejemanje nove zakonodaje. S slednjo želijo podporniki katalonske neodvisnosti v parlamentu tlakovati pot referendumu o odcepitvi od Španije, ki je po sedanjih pravnih določilih neustaven. Reforma naj bi predvsem olajšala sprejem zakona, ki bi Katalonijo izvzel iz španskega pravnega reda ter omogočil razglasitev neodvisnosti v roku dveh dni po izidu referenduma.  Katalonski separatisti vztrajajo pri referendumu o neodvisnosti, ki bo predvidoma 1. oktobra. Notranji minister regionalne vlade Joaquim Forn je prejšnji teden zagotovil, da katalonska policija ne bo ovirala udeležbe na referendumu, tudi če bo nezakonit.

Medtem ko se Katalonija pripravlja na razpad španske države, pa Združeno kraljestvo hrepeni po stari slavi že razpadlega imperija. Britanski zunanji minister Boris Johnson je na obisku v nekdanji koloniji Avstraliji napovedal povratek britanske mornarice v azijsko-tihooceansko regijo. Dve novozgrajeni letalonosilki bosta na svoji prvi plovbi britansko zastavo ponesli v Južnokitajsko morje, kjer naj bi branili svobodo plovbe in mednarodnopravni red. Letalonosilki HMS Queen Elizabeth in HMS Prince of Wales sta največji ladji, kadarkoli zgrajeni za britansko mornarico, prva pa bo začela z operacijami konec leta. Južnokitajsko morje in tamkajšnje čeri in koralni grebeni so predmet ozemeljskega spora med Kitajsko, Vietnamom, Filipini, Tajvanom, Malezijo in Brunejem.

Izraelske oblasti so odstranile večino varnostnih ovir in sredstev nadzora na Tempeljskem griču v okupiranem vzhodnem Jeruzalemu, kjer so zaradi njihove namestitve v preteklem tednu izbruhnili nemiri. Ko je po strelskem obračunu v tem romarskem središču 14. julija izraelski premier Benjamin Netanjahu odredil namestitev varnostnih ovir, med drugim tudi kamer s tehnologijo prepoznavanja obrazov, je med palestinskim prebivalstvom naletel na val odpora, saj je bila poteza razumljena kot večanje izraelskega nadzora nad krajem, svetim v obeh veroizpovedih. Ugoditev zahtevam protestnikov po odstranitvi varnostnih sredstev, ki naj bi se zgodila po telefonskem pogovoru med Netanjahujem in jordanskim kraljem Abdulahom drugim, so pozdravili islamski verski voditelji ter vernike pozvali k nadaljevanju molitev. Netanjahu pa je bil deležen kritik s strani svojih bolj konservativnih podpornikov.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je svojemu nekdanjemu zavezniku in bivšemu predsedniku Gruzije Miheilu Saakašviliju odvzel ukrajinsko državljanstvo, ki mu ga je podelil pred dvema letoma. Porošenko je Saakašvilija imenoval za guvernerja regije Odesa maja 2015, v času ruske priključitve Krima, njun skupni imenovalec pa so bili protiruski interesi. Do ohladitve odnosov je prišlo, ko je Saakašvili novembra lani odstopil z guvernerskega mesta in ustanovil svojo stranko z imenom Gibanje novih sil, ki nasprotuje Porošenku zaradi nezadostnega boja proti korupciji. Ukrajinska služba za migracije, ki je oznanila predsednikovo odločitev, ni navedla točnega razloga za odvzem državljanstva, kot možne razloge pa so navedli pridobitev državljanstva druge države in predložitev napačnih dokumentov.