Letos, sploh zadnje dni, deževni pragozd v Braziliji z veliko naglico izginja v plamenih. Požigi, ki so se začeli stopnjevati že pod prejšnjim brazilskim desničarskim predsednikom Michelom Temerjem , so podivjali pod novoizvoljenim Jairom Bolsonarom, ki zanika podnebne spremembe in svoji volilni bazi, rančarjem in rudarskim podjetjem, daje tiho podporo pri uničevanje gozda. Na obtožbe okoljevarstvenih organizacij o požigih se je Bolsonaro odzval tako, da je za požige obtožil kar nevladne organizacije. Orjaški požari, ki so z dimom v temo zavili celó obalno mesto São Paolo, so sicer sprožili odzive mednarodne javnosti. A brazilski zunanji minister Ernesto Araújo  je odvrnil, da je, citiramo, “okoljska kriza zadnje orožje iz arsenala levičarskih laži”. V Braziliji sicer beležijo tudi sovpadanje desnih vlad z množičnimi pomori čebel. Zgolj v zadnjih treh mesecih jih je zaradi Bolsonarove deregulacije pesticidov poginilo pol milijarde. 

 Ognjeni zublji ne poznajo meja. Plameni so se čez mejo razširili tudi v bolivijski pragozd. Z ogroženih območij helikopterji evakuirajo staroselsko prebivalstvo, medtem pa je socialistični predsednik Evo Morales pri Boeingu naročil največje gasilsko letalo na svetu, ki je že prišlo v državo in danes pričelo z gašenjem. 

 Dim pa se dviga tudi na Bližnjem vzhodu. Kuvajtski časopis Al Džarida poroča, da se Izrael pripravlja na začetek izvajanja napadov na hutijske upornike v Jemnu. Napadi naj bi preprečili, da bi Iran Hutijem pošiljal orožje, čeprav tako Iran kot Hutiji obstoj takšnih pošiljk zanikajo. S tem bi se Izrael v boju proti šiitom odkrito pridružil Saudovi Arabiji. Izrael je sicer v zadnjih tednih izvedel tudi več napadov na šiitske milice v Iraku. 

 Vojaški napadi na šiite pa niso edina oblika sodelovanja med Izraelom in Savdijci. Po poročanju mednarodne organizacije Komite za zaščito novinarjev je monarhija od izraelske firme NSO Group kupila programsko opremo Pegasus, s katero je sledila znancem lani v savdski ambasadi v Turčiji umorjenega in razžaganega novinarja Džamala Kašogija. Saudova Arabija pa ni izjema, izraelsko vohunsko opremo je proti najmanj devetim novinarjem uporabila tudi Mehika. Komite opozarja, da lanskoletna sprememba zakona izraelskim firmam omogoča prodajo opreme za vohunjenje državam, ki z njeno pomočjo nadzorujejo novinarje.

 Bombne napade na manjšine vse pogosteje izvaja tudi Turčija. Po odstavitvah kurdskih županov in množičnih aretacijah Kurdov v soboto je turška vojska v torek v bombnih napadih na gorata območja ob meji z Iranom med drugimi ubila tudi višjo poveljnico Ljudskih obrambnih sil, oboroženega krila Kurdske delavske stranke, Helin Halano. Borka, ki se je prepovedani stranki pridružila pri petnajstih letih, leta 2001, je po poročanju turške državne tiskovne agencije ena izmed 635 podpornikov Kurdske delavske stranke, ki so jih od začetka tega leta “nevtralizirale” turške sile. 

 Medtem ko so Kurdi kljub turškim napadom - in z nekaj zračne podpore velesil - uspeli poraziti Islamsko državo v Siriji in Iraku, pa so islamisti v Afriki še vedno dejavni. Le tri tedne po tem, ko je Nigerija razglasila zmago nad islamistično skupino Boko Haram, so uporniki zasedli mesti Gubio in Magumeri na severovzhodu države. Vladne sile so ob začetku napada pobegnile in več tisoč civilistov prepustile na milost in nemilost islamistom. Ti so požgali več stavb in izropali zaloge bencina in hrane. Ko se je nigerijska vojska naslednji dan vrnila, so se borci Boko Harama umaknili. Uradno naj bi bil v spopadih ubit en civilist, vendar lokalni mediji poročajo o več žrtvah.

 Protikitajski protesti v Hongkongu ne pojemajo. Protestniki, ki že pet mesecev protestirajo proti zakonu, ki bi omogočil izmenjavo osumljencev med Kitajsko in Hongkongom, so si, mahajoč z zastavami Združenega kraljestva in ZDA ter prepevajoč krščanske pesmi, pridobili široko mednarodno podporo. Po Facebooku in Twitterju je sedaj korak naredil tudi YouTube in izbrisal 210 računov, ki so objavljali videe, v katerih so protestniki obravnavani negativno.  

 Zaradi podnebnih sprememb in spopadov na Bližnjem vzhodu vse več beguncev išče zatočišče v Evropi. Na poti v njeno osrčje pa morajo prečkati nekaj obmejnih državic, polnih rasizma in ksenofobije. Vlada na meji poleg rezilne žice postavlja še panelne ograde, obmejni fašisti, organizirani v vaške straže, lovijo begunce, policija pa jim, po poročanju civilne iniciative Info Kolpa, sistematično krši pravico do prošnje za azil in jih nezakonito vrača na Hrvaško. Včeraj je Slovenska policija izdala zloženko “Preventivni nasveti občanom, kako ravnati ob srečanju z nezakonitimi migranti”. V njej delijo modre nasvete, med drugim naj občani ob srečanju z migranti pazijo, da kmetijskih strojev ne puščajo v okolici hiš brez nadzora, naj ne puščajo ključev v avtu in naj priklepajo svoja kolesa. Seveda pa naj, če nezakonite migrante opazijo, takoj pokličejo policijo. Na vprašanja, koliko prevoznih sredstev in kmetijskih strojev so nelegalni migranti pokradli in pa kako ob morebitnem srečanju občani vemo, da gre za nelegalne migrante, nam iz policije do zaključka redakcije niso odgovorili. 

Poleg podatkov o stroških postavitve obmejne ograje pa so tajni tudi podatki o stroških štirih oklepnih vozil, ki jih je lani kupilo notranje ministrstvo. Po poročanju Financ naj bi pri nakupu izstopala predvsem dva Mercedesa, vsak od njiju naj bi po neuradnih podatkih stal med 600 in 700 tisoč evrov. Poleg tega je slovenska policija bogatejša tudi za dva oklepna BMW-ja, vsak od njiju pa naj bi davkoplačevalce stal 200 tisoč evrov. Premier Marjan Šarec je pojasnil, da so vozila, s katerimi bi sicer lahko varno prepotovali vojno območje, namenjena tujim delegacijam na obiskih v Sloveniji.