Narodna skupščina Francije je izglasovala podaljšanje izrednega stanja v državi do konca januarja 2017. Podaljšanje izrednega stanja je odgovor francoske vlade na nedavne napade v Nici. Izredno stanje daje državnim organom pravico omejevanja organizacije zborovanj in protestnih shodov, omogoča varnostnim službam izvajanje hišnih preiskav brez predhodnih sodnih nalogov in dovoljuje izvajanje nadzora nad državljani v določenih območjih ter razglasitev policijskih ur. Zakon, ki je bil sprejet leta 1955, je vseboval tudi omejitve svobode medijev, ki pa jo je nadaljnja zakonodaja razveljavila, vendar sprememba ne omenja televizije in interneta.

Francoska vlada je izredno stanje razglasila že decembra 2015 in uvedbo stanja uporabila za več kot 4000 preiskav, od katerih je bilo le 7% posredovanih sodiščem. Prav tako so oblasti z izrednim stanjem poskušale zaustaviti proteste proti predlogu spremembe delovne zakonodaje junija letos, ki bi s svojim sprejetjem povečala moč delodajalcev pri odpuščanju delavcev. Francoski premier Manuel Valls je ukrepe označil kot nujne, saj naj bi po njegovih besedah v Franciji prišlo do nadaljnjih napadov, Francija pa se mora naučiti živeti s terorizmom. Odločitev o podaljšanju izrednega stanja bo moral potrditi še francoski senat.

Selimo se čez Rokavski preliv v Veliko Britanijo, kjer se je članica britanske Delavske stranke Angela Eagle, ki je konec junija napovedala kandidaturo za vodstvo stranke, umaknila iz tekme. S podporo edinemu preostalemu kandidatu Owenu Smithu, ki bo kandidiral proti trenutnemu vodji stranke Jeremyju Corbynu, se je blairovska liberalna opozicija znotraj stranke poenotila za enim kandidatom. Strankini poslanci so konec junija izglasovali nezaupnico trenutnemu voditelju stranke Corbynu. Ta je sicer na lanskih volitvah zmagal z največjo večino v zgodovini stranke, precej nižja pa je podpora v poslanski skupini.

Na drugem koncu bivšega britanskega imperija, v indijski zvezni državi Gujarat potekajo protesti pripadnikov najnižje uvrščene družbene skupine v indijskem kastnem sistemu, tako imenovanih nedotakljivih. Aretiranih je bilo več kot 500 ljudi. Protesti so odziv na objavo videa, v katerem pripadniki hindujskih nacionalističnih milic pretepajo nedotakljive moške, ki so jih zalotili pri odiranju krave. Tovrstne milice, ki si za objekt varovanja izbirajo hindujsko sveto žival kravo, so v Indiji v porastu, njihovo formiranje pa spodbujajo hindujske nacionalistične organizacije, ki uživajo tudi podporo vladajoče stranke BJP. V Gujaratu, kjer imajo hindujski nacionalisti močan vpliv, je zakol govedine prepovedan, dovoljena pa je prodaja kravje kože v primeru naravne smrti živali. Ta obrt, ki je kljub legalnosti hindujski nacionalisti ne odobravajo, pa je večinoma v domeni nedotakljivih, ki so poleg muslimanov posledično glavna tarča napadov omenjenih milic.

Na severozahodu države, v Kašmirju, pa se medtem nadaljujejo protesti in splošna stavka. Protesti so se začeli pred malo manj kot dvema tednoma kot odziv na uboj enega izmed voditeljev tamkajšnjih uporniških skupin. Uboji upornikov v Kašmirju pogosto rezultirajo v protestih, ki jih policija skuša nasilno zatreti, kar pa le spodbudi nadaljne proteste. Od takrat je v protestih umrlo nekaj deset ljudi, več tisoč je bilo ranjenih. Indija je sicer včeraj odpravila pet dni trajajočo prepoved tiskanja vseh medijev v Kašmirju. V veljavi pa ostaja policijska ura, prav tako so že več kot teden onemogočene mobilne komunikacije.

Iraški premier Haider al-Abadi je sprejel odstop šestih ministrov. Ti poleg ministrov za transport, stanovanjsko politiko, vodne vire in industrijo vključujejo tudi dva izmed najpomembnejših ministrov, to sta za nafto in za notranje zadeve. Slednji je sicer svoj odstop naznanil že po bombnem napadu v Bagdadu pred skoraj dvema tednoma. Zamenjava šestih odhajajočih ministrov se utegne izkazati za problematično. Pri prejšnji polnitvi ministrskih mest konec marca so se namreč začeli množični protesti pod vodstvom šiitskega klerika Muqtade Al-Sadra, katerih zahteva je bila prekinitev z delitvijo ministrskih stolčkov po sektaških linijah in imenovanje tehnokratov. Tej zahtevi parlament ni ugodil, protesti pa se nadaljujejo. Na zadnjem, v petek, se je zbralo več tisoč ljudi, napovedali pa so, da bodo, v kolikor njihove zahteve ne bodo izpolnjene, ponovno vdrli v varovano vladno območje, znano kot zelena cona, in s protesti nadaljevali tam.

Izraelski parlament je sprejel zakon, ki omogoča suspendiranje ali izključitev poslancev, ki spodbujajo rasno motivirane delitve ali podpirajo oboroženi upor proti Izraelu. Predlog zakona je bil zasnovan po tem, ko je več arabsko-izraelskih poslancev obiskalo domove Palestincev, katerih sorodnike je ubila izraelska vojska. Najočitnejša prva potencialna tarča izključitve pa je arabska poslanka Hanin Zoabi, ki je bila zaradi izpostavljanja apartheidskih značilnosti izraelske države že večkrat sankcionirana tako s strani parlamenta kot sodišč. Za izključitev poslanca po novem zakonu bo potrebnih 90 od skupaj 120 glasov v parlamentu. Arabske stranke imajo v knesetu 13 sedežev.

Slovenija

Sodišče Evropske unije je podalo svoj odgovor v primeru sodbe razlaščenih lastnikov delic in podrejenih bančnih obveznic proti Banki Slovenije. Spor glede zakona o bančništvu je bil sprožen pred slovenskim ustavnim sodiščem, to pa je za mnenje prosilo Sodišče Evropske unije. Odločitev tega, ki sicer ni pravno zavezujoča, je, da je bil izbris lastnikov in podrejenih upnikov izveden skladno s evropskimi pravili, kar je razveselilo Banko Slovenije in finančno ministrstvo.  Kar pa še ne pomeni, da odločitev ne daje upanja tudi razlaščencem. Kako vidijo odločitev sodišča v Društvu malih delničarjev pojasni Grega Tekavec:

Izjava

Končno odločitev bo moralo dati naše ustavno sodišče. To bi se lahko zgodilo že septembra. Ključno vprašanje bo, ali je bila situacija v slovenskem bančnem sistemu leta 2013 tako kritična, da je vlada morala razlastiti delničarje in podrejene upnike. Odločitev evropskega sodišča so pozorno spremljali tudi v drugih evropskih državah, še posebej v Italiji. Banke v naši zahodni sosedi imajo namreč kar okoli 360 milijard slabih posojil, pri reševanju bančnega sektorja pa se je država do sedaj upirala izbrisu upnikov, k čemur Italijo sili Evropska komisija.

OFF sta pripravila Zwitter in praktikant Jernej.