Tiranska platOFFrma

Tiranska platOFFrma

Aktualno-politična novica
1. 11. 2017 - 15.00
 / OFF

Po vzoru Tiranske platforme, dogovora o koaliranju etnično albanskih strank v Makedoniji iz lanskega leta, so v albanski prestolnici pred črnogorskimi lokalnimi volitvami podoben sporazum podpisale še štiri stranke. Albanska alternativna stranka, Demokratična albanska unija, Albanska demokratska liga in Demokratski forum za integracijo so se tako zavezali, da bodo s skupnimi kandidati nastopili na volitvah v kraju Tuzi v bližini Podgorice. Mestna občina, ki zaenkrat spada pod večjo občino Podgorica, šteje približno 11 tisoč prebivalcev, samo mesto pa štiri tisoč. Od tega je približno polovica Albancev, sledijo jim Bošnjaki, muslimani in šele nato Črnogorci. Vladajoča Demokratska partija socialistov je že leta 2016 v zameno za podporo manjšinskih strank na državni ravni tem obljubila več lokalne avtonomije, a tega zaenkrat še ni uresničila.

Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbske je potrdilo, da so pri preiskavi stanovanja posameznika v kraju Pale pri Sarajevu našli enega od štirih originalnih kopij Daytonskega mirovnega sporazuma iz leta 1995. Kopijo mirovnega sporazuma, ki je končal vojno v Bosni in Hercegovini, so našli v stanovanju Željka Kuntoša, bivšega varnostnika Dragana Kalinića, nekdanjega predsednika parlamenta Republike Srbske in trenutnega svetovalca predsednika entitete, Milorada Dodika. Po neuradnih informacijah je Kuntoš dokument poskušal prodati za 50 tisoč evrov. Avgusta letos je tudi srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačić potrdil, da niti Srbija ne ve, kje se nahaja njena kopija.

Še vedno pa ni jasno, ali sploh obstaja dokument o preklicanju priznanja neodvisnosti Kosova s strani Republike Surinam. O obstoju tega je včeraj na novinarski konferenci javnost obvestil ravno Ivica Dačić. Predstavnik za odnose z javnostmi kosovske vlade in tamkajšnje ministrstvo za zunanje zadeve zavračajo tovrstne navedbe in vztrajajo, da je priznanje neodvisnosti s strani južnoameriške države iz junija 2016 še vedno v veljavi.

Skladno s smernicami svežega dogovora med palestinskima frakcijama Fatah in Hamas je slednji s ceremonijo predal upravljanje, sicer še zaprtega, mejnega prehoda Rafa Fatahovi Palestinski oblasti. Gre za edini mejni prehod med enklavo Gaza in Egiptom, enaka usoda pa po določilih mirovnega sporazuma čaka tudi vse mejne prehode z Izraelom. Sporazum določa tudi oblikovanje enotne vlade, kjer bo očitno Hamas, izčrpan od izraelske blokade Gaze v zadnjem desetletju, zavzel podrejeno vlogo. Do sprave ostaja zadržan Izrael, ki vztraja, da ne bo priznal nobene vlade, ki bo vključevala Hamas.

Rusija je sporočila, da je začasno zaprla tri mejne prehode z Ukrajino na Krimu. Odločitev sledi odklopu plina in elektrike več krajem na jugu aneksiranega polotoka. Varnostni organi sumijo na sabotažo, podobno tisti iz decembra 2015, ko je bil del Krima enajst dni brez elektrike zaradi miniranja električnega omrežja.

Liberijsko vrhovno sodišče je začasno zadržalo izvedbo drugega kroga predsedniških volitev, potem ko je tretjeuvrščeni Charles Brumskine zaradi domnevne volilne prevare osporaval izide. Brumskine je v prvem krogu osvojil slabih 10 odstotkov glasov. V drugem krogu, ki naj bi predvidoma potekal sedmega novembra, pa se bosta pomerila kandidat vladajoče Stranke enotnosti, Joseph Boakai, in dobitnik Fifine nagrade za nogometaša leta 1995, George Weah.

Nigerija je pristala na plačilo 212 milijonov evrov odškodnine žrtvam biafrske vojne za neodvisnost. Dve in pol leta trajajoč konflikt med nigerijsko vojsko in biafrskimi separatisti, ki se je začel leta 1967, je zaznamovala blokada jugovzhoda države s strani centralnih oblasti. To je rezultiralo v lakoti, ki je pobila med pol in dva milijona civilistov. Po dogovoru, sklenjenem na sodišču zahodnoafriške regionalne organizacije ECOWAS, bo nekaj več kot polovica vsote šla neposredno žrtvam, preostanek bo porabljen za razminiranje in razvoj infrastrukture prizadetih območij.

Vodja opozicije v Demokratični republiki Kongo, Felix Tshisekedi, je izrazil pripravljenost na nadaljnji zamik predsedniških volitev, če bi tak dogovor vključeval odstop aktualnega predsednika Josepha Kabile. Kabila, sin bivšega voditelja največje podsaharske države, je oblast prevzel leta 2001, a tudi po izteku njegovega drugega mandata decembra lani ni bilo razpisanih novih volitev. Kot razlog za to je volilna komisija navedla nasilje v določenih predelih države, ta ista komisija pa sedaj vztraja, da volitev ne bo možno izvesti pred letom 2019.  

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.