Poslanci katalonskega, zaenkrat še regionalnega parlamenta so podpisali dokument o katalonski neodvisnosti. Predsednik regionalne vlade Carles Puidgemont je takoj zatem suspendiral deklaracijo in s tem učinke referenduma o neodvisnosti. Predhodno je v nagovoru parlamentu napovedal, da bo pot k neodvisnosti Katalonija iskala v dialogu z Madridom, v luči česar je mogoče razumeti tudi njegovo odločitev o suspenzu deklaracije. Španska vlada je Puidgemonta pozvala, naj ne sprejme nikakršne nepovračljive odločitve. Če Katalonija uradno razglasi neodvisnost, ima španska vlada možnost uporabiti 155. člen ustave, ki ji omogoča razpustitev regionalnega parlamenta in prevzem oblasti v avtonomni regiji.

Nemška letalska družba Lufthansa in njen največji sindikat Vereinigung Cockpit sta podpisala kolektivno pogodbo, ki naj bi veljala do leta 2022. Pogodbo morajo z glasovanjem potrditi še člani sindikata. Piloti in drugi uslužbenci Lufthanse ter njenih podružnic so bili brez kolektivne pogodbe od poteka prejšnje maja 2012. Od takrat so večkrat stavkali zaradi Lufthansinih poskusov nižanja stroškov. Piloti so pristali na postopno višanje povprečne delovne dobe, zahtevane za upokojitev, spremembo pokojninske sheme in bolj fleksibilne delovne ure. Lufthansa bo z novo kolektivno pogodbo znižala zaposlitvene stroške za 15 odstotkov, kljub temu, da je pristala na zaposlitev do 700 mlajših pilotov in v prihodnosti 500 novih kapitanskih služb. Prav tako bodo pilotom zvišali plače v višini do 10 odstotkov.

Mednarodno združenje nevladnih organizacij OXFAM je izdalo poročilo Beyond Fortress Europe o migracijski politiki Evropske unije in njenih učinkih tako znotraj kot izven držav članic. V poročilu ocenjujejo, da je evropska zakonodaja na tem področju kratkoročna in preveč usmerjena v ustavljanje nezakonitih migracij namesto zagotavljanja temeljnih pravic migrantom. Hkrati dodajajo, da evropska zakonodaja pomanjkljivo razume pomen migracij v državah izven Unije. Problematiko migrantske politike EU razloži avtor Oxfamovega poročila Raphael Shilhav:

Izjava

Nekaj tisoč Bolivijcev je včeraj v glavnem mestu La Paz protestiralo proti poskusom predsednika Eva Moralesa, da bi kandidiral še za četrti mandat. Proteste je sprožila odločitev vladajoče bolivijske stranke, Moralesovega Gibanja za Socializem, da na ustavno sodišče vloži prošnjo za odpravo omejitev predsedniškega mandata. Sodišče ima čas za presojo o prošnji do začetka decembra. Trenutna ustavna ureditev posameznika omejuje na dva predsedniška mandata, ustavna reforma iz leta 2009 pa je Moralesu, ki je zdaj v svojem tretjem mandatu, omogočila, da kandidira še dvakrat. Februarja 2016 so Bolivijci na ustavnem referendumu z 51-odstotno večino zavrnili popolno odpravo omejitve mandata, Morales pa je kmalu zatem naznanil ponovno kandidaturo.

Kenijski opozicijski vodja in predsedniški kandidat na prihajajočih ponovnih volitvah, Raila Odinga, je odstopil od kandidature zaradi neuspešnosti volilne komisije pri odpravi nepravilnosti. V Keniji so se predsedniške volitve odvile že 8. avgusta, a jih je vrhovno sodišče zaradi nepravilnosti razveljavilo in določilo, da se morajo ponovno odviti 26. oktobra. Na razveljavljenih volitvah je avgusta zmagal aktualni predsednik Uhuru Kenyatta. Kenijski parlament je dan za odločitvijo Odinge, da odstopi od kandidature, sprejel zakon, ki določa, da v primeru odstopa enega od dveh predsedniških kandidatov pred volitvami avtomatično zmaga drugi kandidat. Zakon mora potrditi še predsednik Kenyatta. V glavnem kenijskem mestu Nairobi se je že zbralo več tisoč protestnikov nasprotnikov kontroverznega zakona, ki bi Kenyatto kot edinega preostalega kandidata takoj postavil na predsedniški stolček.

Rivalski palestinski frakciji Hamas in Fatah sta v Kairu pričeli z mirovnimi pogajanji o oblikovanju enotne vlade. Palestinska vlada je razcepljena od leta 2006, ko je Hamas zmagal na parlamentarnih volitvah v Gazi proti Fatahu in kasneje izgnal podpornike Fataha iz enklave. Od takrat naprej na Zahodnem bregu vlada palestinska vlada pod vodstvom Fatah, v Gazi pa Hamas. V sredini septembra je Hamas po dolgotrajnih pritiskih palestinskega predsednika Mahmuda Abasa in egiptovskih oblasti s podporo zalivskih kraljevin razpustil administrativni odbor, zadolžen za upravljanje Gaze.

Evropski poslanci iz vrst obeh največjih strank so podprli predlog zakonodaje, ki bi večji del trgovanja z evrom po izstopu Velike Britanije iz Evropske unije prenesel na celino. V Londonu dnevno steče v evrih 900 milijard evrov poslov, kar predstavlja znaten delež londonske finančne industrije. London je največji finančni center za trgovanje v evrih na svetu. Ker pa Združeno kraljestvo ni del evroobmočja, so tam sklenjeni posli izven nadzora Evropske centralne banke. Pravila Evropske unije so do sedaj onemogočala kakršnokoli omejevanje poslovanja z evrom izven evroobmočja, kar je v sodbi potrdilo tudi Evropsko sodišče. Ta omejitev bo po izstopu Združenega kraljestva izginila. Predlagana zakonodaja, ki so ji naklonjenost izrazili tako poslanci Evropske ljudske stranke kot Zveze socialistov in demokratov predvideva bodisi razširitev nadzornih pooblastil Evropske centralne banke na London bodisi premestitev poslovanja v države evroobmočja. Za delež teh poslov se poteguje več finančnih centrov na celini, med njimi Frankfurt, Pariz in Milano.