Tunizijski parlament je potrdil novo vlado, že tretjo v zadnjem letu dni. Za ministrsko ekipo premierja Hišema Mešihija je v 217-članskem parlamentu glasovalo 134 poslancev, proti pa 67. Ker jo večinoma sestavljajo uradniki, akademiki in poslovneži, se je vlade pod vodstvom notranjega ministra v prejšnji vladi, ki sicer ni član nobene stranke, prijel pridevnik tehnokratska. Mešiši je z izvolitvijo na položaju nasledil Eljesa Fakfaka, ki je julija zaradi očitkov o lastništvu delnic v podjetjih, s katerimi je država sklenila več poslov, in po sporu z največjo parlamentarno stranko Enada odstopil po manj kot petih mesecih delovanja. Med prioritetami nove vlade bo, kot je v svoji predstavitvi v parlamentu dejal Mešiši, oživitev turistične panoge, ki jo je prizadela pandemija novega koronavirusa in predstavlja pomemben del tunizijske ekonomije.

Združene države Amerike so delno odpravile embargo na prodajo orožja Cipru. S prvim oktobrom bo ameriška vojaška industrija za obdobje enega leta v Ciper začela dobavljati “nesmrtonosne” vojaške izdelke, kar v običajnem jeziku pomeni predvsem obrambno tehnologijo. ZDA so embargo uvedle leta 1987 kot ukrep, ki bi lahko pripomogel k združitvi grškega in turškega dela Cipra. Če je delno odpravo embarga, ki krepi ameriške diplomatske vezi s Ciprom, pravzaprav pa je usmerjen proti Turčiji, pozdravil ciprski predsednik Nikos Anastasiades, so se ostro odzvali na turškem zunanjem ministrstvu, kjer menijo, da ta “zastruplja mir in stabilno okolje v regiji”. Ta je v zadnjih tednih v središču pozornosti zaradi vojaških vaj in raziskovanja morskega dna v vzhodnem Mediteranu, kjer turška ladja Oruc Reis v turškem epikontinentalnem pasu, ki ga Grčija pojmuje kot izključno svojo gospodarsko cono, opreza za zalogami nafte in zemeljskega plina.

V Belorusiji se kljub začetku šolskega in študijskega leta nadaljujejo protesti proti predsedniku Aleksandru Lukašenku. Opozicijska kandidatka na predsedniških volitvah, katerih izida ne priznava, Svetlana Tihanovska, je svoje stanovske kolege pozvala, da naj svojim učencem povedo resnico. Medtem je Maria Kolesnikova, politična aktivistka in članica opozicijskega koordinacijskega odbora, ki se zavzema za prenos oblasti, skupaj z Viktorjem Babariko, nekdanjim bankirjem in zbiralcem umetnin, naznanila, da ustanavljata novo politično stranko z imenom Vmestje - v prevodu Skupaj. Zavzemala se bo za ustavne reforme, gospodarski razvoj in možnost političnega udejstvovanja aktivnih državljanov.

Protesti se nadaljujejo tudi v Bolgariji. Na prvi dan zasedanja po parlamentarnih počitnicah so po državi potekali najštevilčnejši protesti od njihovega začetka pred 56 dnevi. Protestniki zahtevajo odstop vlade premierja Bojka Borisova, ki ji očitajo korupcijo in povezave z mafijo, nenazadnje pa tudi predlog nove ustave, kar vidijo kot poskus obstanka na oblasti do prihodnjih parlamentarnih volitev marca prihodnje leto. Njihovim pozivom k odstopu se je ponovno pridružil tudi predsednik Rumen Radev, ki v tej potezi vidi edino pot iz politične krize, v kateri se je znašla država.

Sindikat delavcev migrantov je v ponedeljek na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča naslovil zahtevo za zbiranje podpisov za vložitev novel Zakona o urejanju trga in dela ter Zakona o dohodnini. Kot so v izjavi za javnost citirali predsednika sindikata Maria Fekonjo, se Slovenija z izgubo zaposlitve čezmejnega delavca prostovoljno “odpove” približno dva tisoč evrom iz tujine. V sindikatu se sklicujejo na evropsko uredbo 883/2004, ki določa, da nadomestilo za brezposelnost za prve tri oziroma pet mesecev, če je zaposlitev daljša od enega leta, povrne država zadnje zaposlitve čezmejnega delavca. Fekonja opozarja, da čezmejni delavec za zavarovanje za brezposelnost plača tudi do dvajsetkrat več kot slovenski delavec pri enaki bruto plači, ker pa slovenska zakonodaja omejuje višino povračila, ob izgubi zaposlitve ni upravičen do višjega zneska zavarovanja oziroma nadomestila, zato želijo novelirati Zakon o urejanju trga. Z novelo Zakona o dohodnini pa želijo pri sindikatu odpraviti dvojno obdavčitev, za kar predlagajo model izvzetja dohodka s progresijo, s čimer bi se dohodek ali premoženje slovenskega rezidenta obdavčilo v državi vira, v Sloveniji pa ne. Za vložitev predlogov zakona potrebujejo pet tisoč podpisov, zbrati pa jih morajo v 60 dneh po obvestilu predsednika državnega zbora.