Underground OFF

Underground OFF

Aktualno-politična novica
11. 3. 2014 - 14.00
 / OFF

Sirski uporniki so po treh mesecih izpustili 13 redovnic grške ortodoksne cerkve v zameno za izpustitev 153 zapornic, zaprtih v državnih zaporih. Izginule redovnice so bile pogrešane po decembrskem zavzetju večinoma krščanskega dela mesta Maaloula. V Siriji kristjani predstavljajo desetino prebivalstva v državi, pričujoča ugrabitev pa mnogim potruje strahove o vse bolj versko motiviranih napadih. Triletna državljanska vojna je do sedaj rezultirala v 170.000 smrtnih žrtvah in dva in pol milijona beguncih.

Libijska mornarica je včeraj zajela tanker pred pristaniščem Es Sidra, ki je sicer pod oblastjo protivladnih uporniških sil. Ladjo, ki je v pristanišču naložila naftni tovor v vrednosti 30 milijonov dolarjev, so mornariške sile zajele po krajši izmenjavi strelov, po dosedanjih poročanjih brez žrtev. Ladja je sicer plula pod zastavo Severne Koreje, vendar naj bi takšna označba služila predvsem zakritju pravih lastnikov. Zajeta pristanišča za obstoječo vlado predstavljajo velik problem, saj v že tako nemirni državi kritično zmanjšuje izvoz nafte. V namen reševanja naftne krize je vodja parlamenta Nuri Ali Abu Sahmain zaukazal formacijo posebne vojaške skupine, ki bi izvedla operacijo osvoboditve okupiranih pristanišč.

Da so v Libiji razmere kritične, opozarja tudi vodja misije Združenih narodov Tarik Mitri. Vodja upornikov Ibrahim Džatran, ki ga je sicer lani izvolila vlada kot  predstavnika za vodenje vzhodnega dela držve, nadzoruje tri glavna libijska pristanišča, kar močno omejuje izvoz nafte v državi. Nasilje v državi se močno stopnjuje, polarizirana država pa je nezmožna ureditve razmer. Vladne sile so namreč popolnoma izgubile nadzor nad vzhodnim delom države, ki ga hromijo napadi oboroženih skupin. Po poročanju Združenih narodov je Libija trenutno glavni vir nezakonitega orožja za 14 držav po svetu.

Več tekstilnih tovarn je zaprlo svoja vrata, potem ko se je zaključil prvi pohod inšpekcijskih služb. Pregledi tovarn so del zaobljub zahodnih korporacij ob lanski nesrečni zrušitvi stavbe Rana Plaza v Daki, ko je umrlo 1100 tekstilnh delavcev. Inšpekcijske službe poročajo o nezadostnosti požarnih alarmov, manku požarnih vrat, preobteženih stavbnih konstrukcijah, nevarni električni napeljavi in drugih nevarnostih, ki prežijo na delavce. Do sedaj so službe izpeljale inšpekcije v desetih tovarnah, do konca letošnjega avgusta pa načrtujejo še dodatnih 1500 pregledov. Moralna zaveza dobrih korporacij pa ne pomeni nujno izboljšanja življenja delavcev, pogosto so namreč inšpekcijski pregledi in posledična zaprtja tovarn samo izgovor za odpuščanje odvečne delovne sile.

Ameriški senat je potdril predlog zakona proti spolnemu nasilju znotraj vojaških sil. Po poročilih naj bi se v ameriški vojski v lanskem letu zgodilo 26.000 spolnih napadov. Vendar pri spremebi zakona ne gre pričakovati konkretnejših sprememb, senat namreč pred dnevi ni sprejel različice zakona, ki bi odvzela poveljnikom pravico odločanja o tem, ali nekoga poslati pred vojaško sodišče ali ne. Ne bo pa več mogoča obramba napadalca na osnovi “dobrega vojaka” - po predlogu zakona se pri obrambi obtoženega vojaka ne bo več mogoče sklicevati na karierne zasluge, vendar pa naj bi se vojaški uspehi obtoženca vseeno lahko upoštevali pri izreku kazni.

Na zagrebškem sodišču se je po skoraj dveh letih končalo sojenje nekdanjemu hrvaškemu premierju in predsedniku stranke HDZ Ivu Sanaderju. Zaradi zlorabe položaja in pooblastil ter organiziranja kriminalne družbe v primeru Fimi media je bil nepravnomočno obsojen na devet let zapora, poleg tega pa bo moral državi vrniti dva milijona evrov. Poleg Sanaderja je bila kot prva stranka v hrvaški poosamosvojitveni zgodovini za krivo korupcije spoznana tudi sama HDZ, kateri je bila izrečena kazen v višini 660.000 evrov, v državno blagajno pa bo morala vrniti 3,5 milijona nezakonito pridobljenih evrov.

Na različno dolge zaporne kazni je bilo obsojenih še več oseb, vpletenih v primer, samo podjetje Fimi media pa je sodno ukinjeno. Sanader, za katerega je to že druga nepravnomočna obsodba zaradi korupcije, je skozi celoten proces zanikal krivdo, odgovornost za korupcijska dejanja pa je preložil na nekdanjega šefa hrvaške carine in blagajnika HDZ Mladena Barišića ter na nekdanjega glavnega tajnika HDZ Ivana Jarnjaka. Oba naj bi krivo pričala po nalogu prav tako nekdanje premierke in predsednice HDZ Jadranke Kosor. Več o svojih vtisih glede zaključka sojenja nam je povedala novinarka in kolumnistka Heni Erceg:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Okrog 130 rudarjev Rudnika Trbovlje-Hrastnik že od ponedeljka stavka v jami. Pravkar naj bi na površju potekal nov krog pogajanj z upravo rudnika. Stavkovni odbor zatrjuje, da se bodo v primeru nedoseženega dogovora pogajanja nadaljevala v jami. Stavkovne zahteve rudarjev je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pred eno uro javno predala predsednici vlade Alenki Bratušek. Sindikalist Goran Lukić:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu bo v sredo objavilo pisno odločitev glede tožbe, v kateri Mustafa Kurić in še pet drugih izbrisanih Slovenijo toži zaradi materialne škode. Šesterici je sodišče žedosodilo po 20.000 evrov odškodnine zaradi nematerialne škode izbrisa, medtem ko je odločitev o materialni škodi preložilo na kasnejši čas. Sloveniji je namreč naložilo, da se glede nje v pol leta dogovori s pritožniki, poleg tega pa bi morala država v roku enega leta pripraviti odaškodninsko shemo za vse izbrisane. Kot običajno v primeru izbrisanih država ni opravila naloge, zato je šesterica na evropsko sodišče vložila še zahtevo za določitev odškodnine za materialno škodo.

Pričakovati je, da se bo sodišče v sredo opredelilo tudi glede odškodninske sheme za izbrisane, ki jo predvideva novembra sprejeti Virantov zakon. Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije moti predvsem sama višina predvidenih odškodnin. Evropsko sodišče je Kuriću in kolegom za 20 let izbrisa samo za nematerialno škodo priznalo 20.000 evrov, medtem ko bi država  za isto obdobje izplačala slabih deset tisoč evrov tako za materialno kot tudi nematerialno škodo. Glede zakona o oškodninah bo na zahtevo društva presojalo tudi ustavno sodišče, verjetno tudi na podlagi sredine odločitve Evropskega sodišča.

OFF sta pripravila vajenec Jošt Žagar in Tadej.

 

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.