Grška vlada je ukazala vojski, naj preide v stanje visoke pripravljenosti, potem ko je Turčija na območje južno od grškega otoka Kastellorizo poslala raziskovalno ladjo. Območje se nahaja na jugu Egejskega morja v bližini turške obale, južno od otoka Kastellorizo, ki se nahaja le dva kilometra od Turčije. Turška ladja naj bi raziskovala morsko dno med otokom Kastellorizo in Rodosom, ki se nahaja dobrih 120 kilometrov vzhodneje. Obe državi zanimata predvsem nafta in zemeljski plin, ki naj bi se nahajala pod morskim dnom. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je konec prejšnjega tedna napovedal nadaljevanje geoloških raziskav, potem ko so po njegovih besedah pogajanja zašla v slepo ulico. Na njegovo odločitev je verjetno vplivala tudi sklenitev dogovora med Grčijo in Egiptom o vzpostavitvi ekskluzivnih ekonomskih con, s katerimi naj bi si razdelila vzhodno Sredozemsko morje. Ta dogovor ni upošteval mej, ki jih je zarisal podoben dogovor med Turčijo in Libijo, sklenjen tik pred koncem lanskega leta. Grčija zaradi nastale situacije zahteva izredno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije, že včeraj pa je Atene v vlogi moderatorja med sprtima stranema obiskal generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg.

V Belorusiji so tudi drugo noč po volitvah potekali protesti proti zmagovalcu volitev Aleksandru Lukašenku. En človek je pri tem umrl, po besedah beloruskega ministrstva za notranje zadeve zaradi detonacije eksplozivne naprave, ki jo je nameraval vreči v policiste. Drugouvrščena na volitvah in - na presenečenje mnogih - glavna Lukašenkova izzivalka, Svetlana Tihanovskaja, je med tem zapustila državo in se nahaja v Litvi. Kot je povedal litovski zunanji minister Linas Linkevičius, je bila Tihanovskaja v Belorusiji nekaj ur zaprta, potem ko je oddala pritožbo zaradi domnevnih nepravilnosti med volitvami, nato pa je prišla v Litvo skupaj z menedžerko svoje predsedniške kampanje, Mario Mororz. Ta je bila v zaporu od sobote, prav odhod Tihanovskaje iz države naj bi bil - po besedah njenega političnega štaba - pogoj, ki ga je policija postavila za izpustitev Mororzove.

Na Tajskem so spet potekali protivladni protesti, ki se jih je udeležilo med tri in štiri tisoč ljudi in ki so tokrat potekali na kampusu univerze Thammasat. Študentje niso kritični le do vlade premierja Prajuta Čan Oče, ki je na oblast prišel z vojaškim udarom proti premierki Jinglak Šinavatri, ampak tudi do monarhije, predvsem do nepriljubljenega kralja Maha Vadžiralongkorna. Vprašanje grehov kraljeve družine je na Tajskem tabu, javno obrekovanje kralja pa je kaznivo. Protestniki poleg odstopa vlade, razpustitve parlamenta in novih volitev zahtevajo še konec policijske represije, usmerjene proti protestnikom, in spremembo ustave, ki je bila sprejeta leta 2017. 

Na Mavriciju se nadaljuje črpanje nafte iz nasedlega japonskega tankerja. Ta se je 25. julija nedaleč od obale zaletel v koralni greben, pri čemer naj bi v v Indijski ocean steklo okoli 1000 ton nafte. Spričo zavedanja, da se soočajo z morda najhujšo ekološko katastrofo v zgodovini otoške republike, je vlada s premierjem Pravindom Jugnauthom [prAvindom džUgnotom] na čelu v petek razglasila izredno stanje in na pomoč poklicala najbližjo sosedo Francijo, ki ji pripada bližnji otok Reunion. Še v zagonu humanitarnega neokolonializma v Libanonu je francoski predsednik Emmanuel Macron na pomoč Mavriciju poslal strokovnjake. A te vse bolj preganja čas, saj - kot je opozoril Jugnauth - razpoki na ladji nakazujeta na resno možnost preloma ladje, s čimer bi še preostala vsebina stekla v morje in trajno uničila ekosistem ter plaže otoka, katerega prebivalci se močno zanašajo na turizem.

Beograjski podžupan Goran Vesić je ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću podal predlog, da bi slovenska prestolnica dobila Beograjsko ulico. Vesić iz vrst vladajoče Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića je nedavno razburil javnost, ko je napovedal preimenovanje ulic z nazivi krajev z območja bivše Jugoslavije, pri čemer je dejal, da gre za recipročen ukrep, češ da so drugod že dolgo tega izbrisali ime srbske prestolnice z mestnih ulic. Če bi bil Vesić uspešen pri lobiranju v Ljubljani, ki je sicer z Beogradom pobratena, bi slovenska prestolnica po več kot 70 letih dobila Beograjsko ulico. Nekoč je namreč ta naziv nosila današnja Vojkova cesta.

Predsednica stranke upokojencev Aleksandra Pivec je včeraj povedala, da v stranki ne bodo podprli predlaganih sprememb medijske zakonodaje. Najbolj jih moti zakon o javni televiziji, še posebno tisti členi, ki del sredstev, zbranih s prispevki za RTV, preusmerjajo k drugim medijem. Še več podpore bi v DeSUS-u namenili lokalnim in regionalnim medijem.

Novinarsko konferenco predsednice DeSUS-a je sicer zasenčila izjava njenih poslancev, ki so enoglasno zahtevali odstop predsednice zaradi afere v zvezi z njenim bivanjem v izolskem hotelu. Poslanci namreč niso zadovoljni z njenimi pojasnili glede tega, kdo je plačal njeno bivanje na obali, in ji očitajo, da je s svojim ravnanjem škodila slovesu stranke. Pivec je povedal, da je za njen odhod še prekmalu in da je kongres edini, ki lahko izbere novo vodstvo stranke. Za rovarjenje proti svojemu vodenju stranke je obtožila nekdanjega predsednika DeSUS-a Karla Erjavca. Vseh pet DeSUS-ovih poslancev je sicer povedalo, da bodo, če predsednica ne odstopi sama, predlagali svetu stranke, naj ji izreče nezaupnico, zagozili pa so tudi z ustanovitvijo nove poslanske skupine. 

Državna revizijska komisija je v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila za prenovo Hotela Brdo v več točkah ugodila zahtevku družbe Dema Plus. Kot je ugotovila komisija, je generalni sekretariat vlade, ki je naročnik obnove hotela, ravnal nezakonito, ko je zahteval, da ima izvajalec obnovitve izkušnje z deli na hotelih z vsaj štirimi zvezdicami in izkušnje s projekti, ki so bili financirani z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Prav tako je bila neutemeljena zahteva, da se pri gradnji upošteva gradbena regulacija, ki bo začela veljati šele leta 2022. Trenutno zaprt Hotel Brdo, ki se nahaja ob posestvu gradu Brdo, mora biti obnovljen do 1. junija leta 2021, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje Evropski uniji in bo v objektih na Brdu potekal največji del protokolarne dejavnosti. Šarčeva vlada je načrtovala rekonstrukcijo in postavitev praktično novega objekta, njena naslednica pa se je odločila zgolj za izvedbo osnovih obnovitvenih del. Zahtevek za revizijo je sicer podalo tudi podjetje Kolektor Koling, ki je bilo favorit za izvedbo prej načrtovane obsežnejše rekonstrukcije, a je nato od zahtevka odstopilo.