Haaško sodišče je potrdilo obsodbe bosanskih Hrvatov Jadranka Prlića, Bruna Stojića in Slobodana Praljaka. Gre za nekdanje člane vodstva Herceg-Bosne, samooklicane hrvaške republike v Bosni in Hercegovini, ki je bila po ugotovitvah sodišča pod nadzorom hrvaških oblasti v Zagrebu. Leta 2013 so bili na prvi stopnji spoznani za krive vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu nad Bošnjaki. Na območju Herceg-Bosne so izvajali etnično čiščenje, zagrešili umore, posilstva in mučenja ter organizirali koncentracijska taborišča. Obsojeni so bili na med 20 in 25 let zaporne kazni. Praljak je med razglasitvijo sodbe spil strup in po neuradnih informacijah kasneje umrl. Današnja sodba je zadnja pravnomočna obsodba Mednarodnega sodišča za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo konec letošnjega prenehalo delovati. Obtoženih je bilo 161 ljudi od tega 94 Srbov, 29 Hrvatov, 9 Albancev in Bošnjakov ter po 2 Makedonca in Črnogorca. V času delovanja je sodišče izdalo več kot 150 obsodilnih sodb, zaslišalo 4650 prič in preučilo 2.5 milijona dokumentov.

Na Irskem je odstopila podpredsednica vlade Frances Fitzgerald. Po njenem odstopu je opozicijska stranka Fianna Fail preklicala napovedano glasovanje o nezaupnici vladi. Fitzgerald je svoj odstop podala zaradi vpletenosti v škandal irske policije. Julija 2015 je namreč prejela elektronsko pošto višjih uradnikov irske policije, ki je vsebovala načrte za očrnjenje policijskega žvižgača Maurica McCabeja, ki je opozarjal na slabo delovanje in korupcijo v irski policiji. V javnosti se je Fitzgerald sicer predstavljala kot McCabejeva zagovornica. Slabe razmere v irski policiji so pozicije letos že stale nekdanjega irskega premierja Endo Kennyja. Junija letos je odstopil tako s položaja premierja kot tudi s položaja vodje stranke Fine Gael.

Medtem ko Irska pričakuje čimprejšnji odhod svojih predstavnikov, jih v Hondurasu nestrpno pričakujejo. Na ulicah glavnega mesta Tegucigalpe se odvijajo protesti po nedeljskih predsedniških volitvah. Končni rezultati volitev namreč še vedno niso znani. Po 73% preštetih glasov je v rahli prednosti opozicijski kandidat Salvador Nasralla. Nasralla je obsodil počasno štetje glasov, svoje privržence pa v obrambo rezultata volitev pozval k protestom. Na ulicah ob tem protestirajo tudi podporniki sedanjega predsednika Juana Orlanda Hernandeza. Nasralla ima sicer podporo nekdanjega predsednika Manuela Zelaye, ki je bil leta 2009 odstavljen v vojaškem udaru s podporo ZDA, ki imajo tesne vojaške vezi s Hondurasom. Nasralla je do prisotnosti ameriške vojaške baze v Hondurasu skeptičen, saj ni prepričan, da to državi prinaša koristi. Končni rezultati volitev naj bi bili znani v petek.

Vojaške povezave preizprašuje tudi Amnesty International. Aktivisti so podjetje Royal Dutch Shell namreč obtožili sodelovanja pri krvavem zatrtju upora ljudstva Ogoni proti izčrpavanju nafte v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Amnesty je izdal poročilo, ki opisuje sodelovanje britansko-nizozemske družbe in nigerijske oblasti tako pri pobojih ljudstev iz nigerske delte, kot tudi pri vplivanju na nepravično sojenje Kenu Saro-Wiwu, vodji takrat najbolj izstopajočega Gibanja za preživetje Ogoni ljudstva leta 1995. Shell naj bi od leta 1990 naprej vedel za grozodejstva Nigerijskih varnostnih sil in slednjim kljub temu nudil logistično podporo ter jih prosil za pomoč pri varovanju naftnih ploščadi in Shellovih poslopij med protesti, ki so se končali s smrtnimi žrtvami.

Sindikat delavcev gostinstva in turizma, Turistično gostinska zbornica in sekcija turizma in gostinstva pri Združenju delodajalcev Slovenije so podpisali aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije za dvig najnižjih osnovnih plač. Gre za prvi uspešen dogovor po skorajšnjem propadu pogajanj konec julija, ko so se pogajalci razšli razjarjeni in nezmožni sklenitve dogovora glede višine regresa. Plača se zaradi podpisa aneksa zvišuje v petih tarifnih razredih, dvigi pa znašajo od enega do 15 odstotkov. Najmanj se bo dvig plač poznal čistilkam, največ pa kuharjem in natakarjem.

Slovenija je dobila šesto univerzo. Visokošolsko središče v Novem mestu je po prejemu državne akreditacije razglasilo ustanovitev Univerze v Novem mestu. Akreditacija velja za dobo petih let. V naslednjih šestih mesecih bodo izpeljali volitve rektorja in postopke za ustanovitev organov univerze. Univerza ima trenutno štiri članice, a ne izključuje možnosti pridružitve novih. Novomeška univerza že uspešno sledi trendu ostalih petih slovenskih univerz, ki jih zadnja leta pretresajo škandali. Zoper trenutnega direktorja visokošolskega središča Marjana Blažiča je policija leta 2013 na novomeško okrožno državno tožilstvo namreč podala prijavo zaradi nepravilnosti pri kadrovanju, plačilu najemnin in izplačevanju stroškov.  

OFF so pripravili vajenci Danijel, Matej in Pia.