Veteranski OFF Mugabeju

Veteranski OFF Mugabeju

Oddaja
22. 7. 2016 - 15.00
 / OFF

Francoski parlament je včeraj dokončno sprejel sporno reformo delavske zakonodaje, ki je v zadnjih mesecih sprožila številne proteste in demonstracije. Predsednik vlade Manuel Valls se je tako kot pri prvih dveh tudi v tretjem branju zakona zatekel k uporabi posebnega ustavnega določila, ki je vladi omogočilo sprejetje zakona brez javne razprave v parlamentu. To je možno, če poslanci v roku 24 ur ne vložijo nezaupnice vladi. Nasprotniki zakona so že obljubili nadaljevanje protestov in stavk, poslanci desnih političnih opcij v navezi s skrajno levimi in nekaj socialističnimi disidenti pa so zaradi manka parlamentarne debate napovedali pritožbo na ustavno sodišče. Zakon, ki bo omogočal lažje odpuščanje delavcev, zmanjšal moč sindikatov in podaljšal delovni teden, je premier Valls opisal kot progresivnega in nujnega za prihodnost Francije.

Libijska vlada narodne enotnosti je v odzivu na smrt treh francoskih vojakov in posledično včerajšnje priznanje francoskih oblasti, da v Libiji delujejo enote francoske vojske, izrazila nasprotovanje tovrstnim operacijam, saj niso usklajene z vlado v Tripoliju. Tripoliško vlado bržkone skrbi predvsem dejstvo, da so bili omenjeni vojaki domnevno ubiti v operacijah v podporo oboroženim skupinam pod vodstvom Khalife Haftarja. Omenjeni gospodar vojne namreč ne priznava vlade narodne enotnosti. Vlada narodne enotnosti je bila formirana s podporo Združenih narodov in zahodnih sil, ki jo uradno tudi podpirajo, v zadnjih tednih obelodanjena dejstva pa kažejo, da zahod kljub temu vojaško podpira tudi Haftarja. Pred malo manj kot dvema tednoma so tako na dan prišli posnetki pogovorov med piloti in kontrolorji letenja v eni izmed letalskih baz pod nadzorom Haftarja, ki dokazujejo, da britanske, francoske, italijanske in ameriške sile zračne napade v Libiji usklajujejo z upornim generalom Haftarjem. Cilji usklajevanih zračnih napadov pa naj ne bi vključevali le islamističnih sil, ki so domnevno glavna tarča zahodnih operacij v državi, temveč tudi Haftarjeve politične nasprotnike.

Nigerijske oblasti so začele pogovore z uporniki v delti reke Niger, ki nadzorujejo tam ležeče naftovode. Nafta Nigeriji predstavlja glavni vir dohodkov v državni proračun, padec cene nafte v zadnjih dveh letih pa je te prilive že močno omejil. Razlog za zavzetje naftovodov ene izmed uporniških skupin, imenovane maščevalci delte Niger, je zamera do oblasti in multinacionalk, ki naj ne bi učinkovito razporejale visokih dobičkov od nafte v omenjeno regijo, in ogromna okoljska škoda, ki se je oblasti ne trudijo zmanjšati. Pogovore z uporniki so oblasti v preteklosti sicer že spodbujale, vendar so jih vojaške skupine že v kali zatrle.

Ostajamo v Afriki. Kriza v Zimbabveju se stopnjuje. Veterani narodne vojne za osvoboditev Zimbabveja so prvič po osamosvojitvi države predsedniku Robertu Mugabeju odrekli podporo. Veterani so do zdaj veljali za njegove najtesnejše podpornike, v svoji zadnji izjavi pa so ga označili za diktatorskega, manipulativnega in egocentričnega. Ta preobrat sledi več tednov trajajočim vsedržavnim protestom, izzvanim preko socialnih omrežij. Protesti so uperjeni zoper politike Mugabeja, ki ga kritiki krivijo za skokovito upadanje gospodarske moči, valutno krizo in korupcijo, ki prevevajo to južnoafriško državo.

Mugabe Zimbabve vodi že 36 let, je pa že večkrat napovedal, da se namerava podati tudi na naslednje predsedniške volitve leta 2018 in vladati do smrti. Država se spopada z najhujšo finančno krizo v svoji zgodovini, ki traja od leta 2009, ko se je začela hiperinflacija, Zimbabve pa je posledično kot uradno valuto sprejel ameriški dolar. Plače zaposlenim v javnem sektorju zamujajo tudi do enega meseca, med drugim pa je država Mednarodnemu denarnemu skladu dolžna 110 milijonov, Afriški razvojni banki 600 milijonov in Svetovni banki 900 milijonov dolarjev. Mugabe se na odrečeno veteransko podporo še ni odzval, je pa kritikom sporočil, da naj Zimbabve v primeru nezadovoljstva z življenjskimi pogoji zapustijo.

Mednarodno ljudsko razsodišče je odločilo, da so indonezijski protikomunistični poboji leta 1965 zločin proti človeštvu. V objavi odločitve je prav tako zapisalo, da so ZDA, Velika Britanija in Avstralija sokrive za poboje pripadnikov komunistične stranke, saj so se zavedale stanja in niso ukrepale. Ljudsko razsodišče sicer ni mednarodno priznan sodni organ, njegove odločitve zato tudi ne nosijo pravnih posledic, temveč predvsem politične. Kljub temu pa v njem sodelujejo mednarodni pravni strokovnjaki in v obravnavah sledijo postopkom iz uradnih sodišč.

Razsodišče je indonezijske oblasti pozvalo, naj izdajo uradno opravičilo žrtvam in njihovim družinam ter sprožijo preiskavo o vojnih zločinih. Poboji so se izvajali med letoma 1965 in 66 nad pripadniki komunistične stranke PKI, ki je bila takrat tretja največja komunistična stranka na svetu. Po mednarodnih ocenah je bilo v političnih čistkah pobitih pol milijona ljudi. Izveden je bil tudi državni udar, ki je vzpostavil 31-letno diktaturo predsednika Suharta, ki je s položaja odstopil leta 1998. Na odločitev sta se že odzvali Indonezija, ki je odgovorila, da ne priznava drugih sodišč kakor lastna, in Avstralija, ki je izjavila, da ne gre za uradno odločitev sodišča in zato nima pravne moči.

Parlamentarci v Papui Novi Gvineji so zavrnili nezaupnico premierju Petru O'Neillu. O’Niell se sooča z obtožbami korupcije, zaradi katerih v državi že več mesecev potekajo množični protesti, zaradi katerih so nekatere univerze prekinile pedagoški proces. MedZahtevam protestnikov po odstopu premierja so se s stavkami pridružili tudi delavci v transportu in zdravniki.

Nazaj v domače loge. Albanski parlament je danes sprejel pravosodno reformo, ki je ključna na poti Albanije k Evropski uniji. Z novo reformo naj bi se okrepil boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki tej balkanski državi predstavljata velik problem. Reforma vključuje tudi oblikovanje organa za ocenjevanje kandidatov za sodnike in tožilce, sestavljenega iz tujih strokovnjakov, imenovanje izbranih kandidatov pa bo moral z dvotretjinsko večino potrditi še parlament. Preverjalo se bo dohodke in premoženje sodnikov in tožilcev, ter njihova profesionalnost. Prav vključenost tujcev v tem organu je šla opoziciji najbolj v nos, sicer pa je reformiranje pravosodja albanskim oblastem predstavljalo velik pritisk, predvsem od zunaj. Tako je Gunther Kirchbaum, predsednik odbora za zunanje zadeve nemškega parlamenta, Albaniji zagrozil celo z odvzemom statusa države kandidatke za vstop v Evropsko unijo, ki ga je prejela leta 2014, konec tega leta pa naj bi začela s pristopnimi pogajanji.

Sindikat delavcev migrantov bo na Evropsko sodišče za človekove pravice vložil pritožbo zoper Slovenijo, saj naj bi zavrnitev razpisa šestih referendumov kršila pravico izražanja v referendumskem postopku. Ustavno sodišče je namreč včeraj odločilo, da zahteva za začetek zbiranja podpisov za razpis referenduma proti šestim zakonom ni bila vložena z namenom spodbijati omenjene zakone. Predsednik sindikata pa je v izjavi zapisal, da si Ustavno sodišče zlorabo pravic napačno razlaga in da na podlagi preteklih izkušenj pričakuje, da bo evropsko sodišče razsodilo v prid sindikata.

OFF sta pripravila praktikant Jernej in Sara.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness