Vladni Off poljskim medijem

Vladni Off poljskim medijem

Aktualno-politična novica
19. 12. 2016 - 15.00
 / OFF

Poljski predsednik Andrzej Duda se je v luči nadaljevanja protivladnih protestov sestal z voditelji opozicijskih strank, danes pa naj bi podoben sestanek opravil še z vodji koalicije. Protivladni protesti, ki trajajo že od petka, so se pred parlamentom pričeli po kontroverznem potrjevanju proračuna, ki so ga vladni poslanci preselili iz glavne dvorane v manjšo. V glavni dvorani so govorniški oder namreč protestno zasedli člani opozicije, ker so nasprotovali koalicijskemu predlogu prenove pravil glede prisotnosti novinarjev v parlamentu. Ta po njihovem mnenju omejuje novinarski nadzor nad delom poslancev, saj spremljanje in snemanje sej ter fotografiranje omogoča zgolj izbranim medijem, iz posamezne novinarske hiše pa lahko poročata le dva novinarja. Opozicija je glasovanje v manjši dvorani označila za neprimerno, saj zaradi neprisotnosti medijev ni bilo mogoče potrditi pravilnosti izvedbe. Vzporedno s protivladnimi protesti so shode začeli prirejati tudi podporniki poljske vlade.

Ukrajinska vlada je nacionalizirala največjo banko PrivatBank, ki bo sedaj v rokah finančnega ministrstva. Banka nadzoruje tretjino ukrajinskih depozitov in ima izpostave v baltskih državah. Večinska lastnika banke sta bila do sedaj Genadi Bogolubov in Igor Kolomojski, ki je bil ena izmed bolj izpostavljenih tarč protikorupcijske kampanje ukrajinskega predsednika Petra Porošenka. Oba veljata za oligarha s precejšnjim razponom lastnine, ki sega od medijev do naftne proizvodnje, Kolomojski pa je bil do spora s Porošenkom lansko leto tudi guverner vzhodne regije Dnepropetrovsk. Po besedah vlade nacionalizacijo podpirajo tudi mednarodne institucije, razlog pa naj bi bil v insolventnosti banke oziroma Kolomojskevi nepripravljenosti k lastoročni dokapitalizaciji. Več o nacionalizaciji banke pa v Offsajdu ob peti popoldanski.

Dogovarjanje med političnimi strankami v Demokratični republiki Kongo, pri katerem je posredovala katoliška cerkev, ni obrodilo sadov, ob polnoči pa trenutnemu predsedniku Josephu Kabili poteče drugi in zadnji možni mandat. Opozicija podaljšanju njegovega mandata nasprotuje. Zaradi tega je v prestolnici Kinšasi več sto protestnikov odšlo na ulice, četudi je vlada prepovedala tamkajšnje javno protestiranje. V prestolnici je bila že pred protesti okrepljena prisotnost varnostnih sil, oblasti pa so tudi zahtevale začasno prenehanje delovanja socialnih spletnih strani, kot so Facebook, Youtube in Twitter. Prav tako so milice na vzhodu napadle zapor in osvobodile nekatere zapornike, vodje milic na vzhodu pa so v preteklosti že odrekale legitimnost vojske in policije po prenehanju mandata Kabile. Spomnimo, da so bile predsedniške volitve sprva načrtovane v novembru, vendar jih je koalicija prestavila na april 2018 zaradi domnevnih logističnih in finančnih težav.

Oblasti se oklepa tudi Kabilov zimbabvejski kolega Robert Mugabe, ki bo na naslednjih volitvah leta 2018 zopet kandidiral. Na kongresu njegove stranke ZANU – Patriotska fronta ga je ta kljub njegovim 92 letom znova izbrala za kandidata. Ta je soočena s političnimi nesoglasji, zato podpora Mugabeju ostaja stična točka neenotnega gibanja. Glavna favorita za Mugabejevo nasledstvo sta podpredsednik države Emmerson Mnangagwa in voditeljeva žena Grace Mugabe. Ta bi lahko Mugabeja nasledila na strankarskem kongresu, ki ga stranka načrtuje v letu 2019.

Kljub ustavnim preprekam pa je kandidaturo na naslednjh predsedniških volitvah leta 2019 napovedal tudi bolivijski predsednik Evo Morales. Morales vlada od leta 2006 in služi svoj tretji mandat. Na ustavnem referendumu februarja letos so mu volivci sicer odrekli možnost ponovne kandidature, vendar Morales kljub temu preigrava druge možnosti. V državi bi lahko ponovno razpisali referendum, obstaja pa tudi možnost njegovega predčasnega odstopa pol leta pred volitvami, ki bi mu zakonsko omogočal ponovno kandidaturo.

V še eni bolivarski deželi, Republiki Ekvador, pa je bilo aretiranih šest ljudi, ki so osumljeni umora policista. V državi so namreč pripadniki staroselskega plemena Shuar protestirali proti kitajskemu rudarskemu projektu na njihovem ozemlju na amazonskem vzhodu države. Novembrski spopadi med približno 60 protestniki in policijo so poleg ene smrtne žrtve zahtevali tudi več ranjenih. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je po dogodku prejšnji teden razglasil izredno stanje in nad staroselce poslal vojsko. Rudnik bakra, ki ga razvija kitajsko podjetje Exploracobres je zgolj eden izmed ekvadorskih poskusov zagona rudarske industrije v državi. Correa se je znašel pod obtožbami staroselcev, ki mu očitajo kršenje ustave, za katero si je sam prizadeval. Ta v svojih členih omenja tudi pravice plemen in narave, ki jo rudarski projekti uničujejo.

V Libanonu je bila oblikovana nova vlada, za novega premierja pa je bil po političnem dogovoru izbran Saad al-Hariri. Politične strani so se zavezale, da bodo pred tem še spremenile volilni zakon, ki je v političnem prostoru sprožal konflikte. Enotnosti glede novega zakona še ni, temeljna vprašanja pa se sučejo okoli proporcionalne in večinske zastopanosti v parlamentu. Postopek rahljanja konflikta se je v Libanonu pričel že jeseni s parlamentarno izvolitvijo maronitskega kristjana Michela Aouna za predsednika. Ministrov v novi vladi bo 30, zastopane pa bodo vse večje narodne in verske skupine. Mestu v vladi se je odpovedala zgolj krščanska falangistična stranka. Libanon ustanavlja tudi sekretariat za begunce, saj se spopada z velikim številom sirskih pribežnikov. Prav tako pa vzpostavlja ministrstvo za ženske zadeve, ki pa ga bo, kljub eni koalicijski ministrici, vodil moški pripadnik armenske manjšine.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.