Inženirski korpus, vojaške enote, ki med drugim izdajajo gradbena dovoljenja, je izdal začasno prepoved nadaljevanja gradnje naftovoda skozi Severno Dakoto, čeprav je zvezno sodišče v petek razsodilo, da njegovo izdajanje gradbenih dovoljenj ni bilo nelegalno. Napovedal je tudi, da bo temeljito preučil že izdana gradbena dovoljenja, in izjavil, da bi bila potrebna temeljita reforma tega, kako oblasti nastopajo nasproti staroselcem. Obravnavo tožbe, ki so jo vložili pripadniki plemena Standing Rock Sioux, je spremljalo protestniško vrenje, večinoma različnih indijanskih plemen. Ti bi bili z naftovodom najbolj ogroženi, saj bi potencialni razlivi nafte lahko onesnažili vodni vir, ki napaja njihov rezervat, kot smo poročali v petkovem Kultivatorju. Kljub na videz pozitivnemu razvoju dogodkov pa protestniki nameravajo nadaljevati s kampiranjem na spornem področju, saj menijo, da bi lahko šlo zgolj za željo oblasti, da začasno pomirijo javnost. Oblasti medtem preiskujejo, ali so imeli udeleženci protestov dovoljenje, da so na tamkajšnji lokaciji. Nalog za aretacijo je bil tako že izdan za Amy Goodman, ki je za medij Democracy Now! poročala o nasilju nad protestniki prejšnjo soboto.

Od petletne vojne in številnih neuspelih dogovorov močno izčrpana Sirija je v pričakovanju uveljavitve premirja, ki so ga v petek sklenile Združene države Amerike in Rusija, v soboto pa ga je potrdila tudi vlada v Damasku. V veljavo bo stopil ob današnjem sončnem zahodu, v skladu z dogovorom pa naj bi se sile Asadovega režima prenehale bojevati na območjih pod nadzorom upornikov, zagotovljen naj bi bil dostop za humanitarno pomoč. Z namenom vzpostavitve demilitariziranega območja pa naj bi se uporniške in vladne sile umaknile tudi s strateško pomembne prometnice Castello pri mestu Alep.

V uporniških vrstah so ob sklenitvi premirja previdni, njihovo skepso pa so še okrepili novi napadi režimskih sil, v katerih je bilo ta vikend v provincah Idlib in Alepo ubitih najmanj 100 ljudi. V napadih naj bi po poročanju upornikov sodelovala tudi ruska letala, zato je Svobodna sirska vojska od ZDA zahtevala jasna zagotovila, da bo premirje resnično delovalo. Petkov dogovor predvideva tudi usklajen boj ZDA in Rusije proti Islamski državi in fronti Fatah al Šam, nekdaj z Al Kaido tesno povezani fronti Al Nusra. Islamistična uporniška skupina je včeraj z videosporočilom že zavrnila prekinitev ognja.

V Uzbekistanu bodo naslednika pred kratkim preminulega predsednika Islama Karimova izbirali 4. decembra. V skladu z uzbekistansko ustavo morajo volivci novega predsednika izbirati v roku treh mescev, do takrat pa bo državo vodil premier Šavkat Mirzijojev, ki je bil v četrtek imenovan tudi za začasnega predsednika. Mirizijojev se omenja tudi kot prvi favorit decembrskih volitev, svojega očeta pa naj bi skušala naslediti tudi Gulnar Karimov, podjetnica in pop zvezdnica, ki je sicer zaradi spora z očetom od leta 2014 v hišnem priporu. Islama Karimova, ki je Uzbekistanu v avtoritarni maniri predsedoval 27 let, so pokopali v soboto, potem ko je zaradi možganske kapi umrl uradno 2. septembra.

V beloruskem parlamentu bo svojega predstavnika po 12 letih imela tudi opozicija. V 110-članski parlament se je na včerajšnjih parlamentarnih volitvah uspelo prebiti Ani Kanopackaji iz Združene ljudske stranke, omenja pa se tudi izvolitev Jelene Anisime iz prav tako opozicijskega Društva za beloruski jezik. Preostalih 118 glasov je pripadlo beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku zvestim kandidatom. Za izvolitev se je sicer potegovalo 200 kandidatov iz vrst opozicije, možnosti te  za parlamentarno udejstovanje pa so povezane tudi z otoplitvijo odnosov med Belorusijo in Evropsko unijo. Ta je sledila lanski izpustitvi političnih zapornikov v Belorusiji, zaradi česar je Bruselj februarja preklical gospodarske sankcije. Navkljub simboličnemu preboju opozicije v parlament pa v beloruski opoziciji niso zadovoljni. Predsednik Združene ljudske stranke Anatoli Lebedko tudi aktualne volitve vidi kot neverodostojne, kar pa so v beloruski volilni komisiji zavrnili.  

Zaradi poškodovanih glasovnic so v Avstriji preložili 2. krog predsedniških volitev. V zadnjih dneh je bilo odkritih več 100 ovojnic s poškodovanim lepilnim trakom, v katere so nekateri predčasni volivci že oddali glasovnice, zaradi česar se je notranji minister Wolfgang Sobotka v skladu s predhodnimi napovedmi odločil, da se volitve odložijo. Koliko glasovnic je zaradi poškodovanega lepilnega traku in posledično nezaprte kuverte neveljavnih, oblasti še ugotavljajo. 2. krog predsedniških volitev bodo v Avstriji sicer poskušali izpeljati še letos, nov datum volitev je določen za 4. december. V izogib novim zapletom naj bi zamenjali tudi ovojnice.

Venček volilnih novic zaključujemo na sosednjem Hrvaškem, kjer se nestabilna politična situacija utegne nadaljevati tudi po včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. Čeprav je konzervativnemu HDZ-ju z 61 osvojenimi mandati pripadla relativna zmaga, pa tudi ob morebitni vnovični koaliciji z relativno novo neodvisno listo Most po neuradnih rezultatih ne bi dosegel večine v 151-članskem saboru. Medtem ko bo HDZ morala pogledovati proti tretjemu koalicijskemu partnerju, pa je tudi sodelovanje z Mostom vse prej kot zanesljivo, saj sta se stranki pred meseci razšli, povzročili padec Oreškovićeve vlade in poskrbeli za predčasne volitve. Na njih je največ izgubil levosredinski SDP, ki je skupaj z Narodno koalicijo prejel 5 mandatov manj kot na lanskih volitvah s koalicijo Hrvatska raste. Narodna koalicija bo v saboru tako imela 51 poslancev. Močno je svojo zastopanost v hrvaškem parlamentu okrepil aktivistični Živi zid, ki bo poslej imel 8 poslancev, v sabor pa se je uspelo uvrstiti še Istrski demokratski stranki, stranki zagrebškega župana Milana Bandića, Listi za premierja in Listi Željka Glasnovića ter Hrvaški demokratični zvezi Slavonije in Baranje.

Ženski lobi Slovenije je objavil javni poziv, s katerim nasprotuje uvajanju plačljive hormonske kontracepcije. O tem bo ta četrtek glasoval upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ženski lobi je danes svoj javni poziv predstavil tudi na novinarski konferenci.

izjava

Več podrobnosti z novinarske konference bomo predstavili v Off poročilu ob osemnajsti uri. Prisluhnimo še izjavi Dunje Obersnel Kveder, dolgoletne borke za zdravstvene pravice.

izjava

Off je ob asistenci Lia in Zale pripravil Marcen.