Warren je OFF

Warren je OFF

Aktualno-politična novica
putine
6. 3. 2020 - 15.00
 / OFF

Spopadi na severozahodu Sirije se stopnjujejo
 / 21. 2. 2020

Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov turški kolega Recep Tayyip Erdogan sta dosegla dogovor o premirju v Idlibu, ki je začelo veljati ob polnoči. Dogovor predvideva vzpostavitev varnega koridorja ob hitri cesti M4, ki povezuje vzhod in zahod province. Po dogovoru naj bi Rusija in Turčija 15. marca začeli s skupnimi patruljami na območju šestih kilometrov severno in šestih kilometrov južno od hitre ceste. Rusija bi tako svojo vojaško prisotnost efektivno razširila severno od trenutnih bojnih linij. Dogovor ne predvideva umika sirsko-ruskih sil z območij, ki so jih zasedle v zadnjem mesecu. V tem času je umrlo okrog 60 turških vojakov, ki podpirajo islamistične upornike, skoncentrirane v Idlibu. V zadnjih dveh letih je propadlo že več podobnih mirovnih dogovorov, pričakovati pa je, da bo tudi zadnji do nadaljnjega zgolj zamrznil napredovanje sirsko-ruskih sil. Dogovor tako tudi ne predvideva ureditve vrnitve okrog milijona beguncev, ki so domove zapustili v zadnjih treh mesecih. Po informacijah Sirskega observatorija za človekove pravice naj bi po sklenitvi dogovora že prihajalo do spopadov.

Brazilske volitve: od whatsapp fake news kampanje do neoliberalne čikaške šole
 / 31. 10. 2018

Brazilska vlada je z veleposlaništva in konzulata v Caracasu odpoklicala pet diplomatov in enajst članov konzularnega osebja. Desničarski predsednik Brazilije Jair Bolsonaro Nicolása Madura ne priznava za predsednika Venezuele in kot legitimnega vidi samooklicanega predsednika Juana Guaidója. Bolsonaro sicer še ni dokončno prekinil diplomatskih odnosov s severno sosedo, a ne priznava predstavnikov, ki jih je imenovala aktualna vlada. Namesto tega kot venezuelsko veleposlanico priznava Mario Tereso Belandria, ki jo je imenoval Guaidó. Belandira posel opravlja iz hotela v Brasilii, saj venezuelsko veleposlaništvo, ki od leta 2016 nima uradnega veleposlanika, vodi major general Manuel Barroso, ki je zvest Maduru.

Elizabeth Warren, senatorka iz Massachusettsa, je izstopila iz tekme za nominacijo za predsedniško kandidatko ameriške demokratske stranke. Odločitev je sprejela po slabem rezultatu na najpomembnejši etapi primarnih volitev, tako imenovanem supertorku. V celotni kampanji je zbrala zgolj 64 delegatov, celo v svoji zvezni državi je končala kot tretja za prvouvrščenim Joejem Bidnom in Berniejem Sandersom. Zaenkrat še ni izrazila podpore nobenemu od kandidatov. Poleg Bidna in Sandersa v tekmi ostaja še kongresnica s Havajev Tulsi Gabbard.

V Moldaviji so po navodilu državnega tožilca izvedli preiskavo centralne banke in aretirali štiri njene uradnike: dva aktualna podpredsednika banke Aureliuja Cincileija in Iona Storzuja, nekdanjega predsednika banke Dorina Dragutanuja in nekdanjo podpredsednico Emmo Tabirta. Četverica naj bi bila vključena v bančno prevaro izpred petih let, ko je iz treh moldavijskih bank »izginilo« 900 milijonov evrov. Centralna banka je trem bankam za isto vrednost podaljšala izredno posojilo z državnim poroštvom. Ko so bile banke kasneje likvidirane, je tako nastal javni dolg, visok približno desetino moldavijskega BDP-ja. 

Na mesto predsednika državnega zbora je bil izvoljen podpredsednik Stranke modernega centra Igor Zorčič. Še pred tem pa so poslanci glasovali o predlogu novele zakona o spremembi volilne zakonodaje. Predlog je predvideval ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Prvi ga je podpisal Brane Golubović iz LMŠ, ob podpori poslancev manjšin pa so ga vložile vse stranke z izjemo SDS in DeSUS z namenom, da bi z njim odpravile neustavnost zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor. Predlog je bil zavrnjen, saj je bila za sprejetje potrebna dvotretjinska večina, torej 60 poslancev, »za« pa jih je glasovalo 57. Odgovornost za spremembo zakonodaje je tako preložena na novo vlado, ki ima zanjo po odločbi ustavnega sodišča čas do decembra.

O nadzorovanju in kaznovanju v Sloveniji
 / 5. 6. 2014

Po poročanju Primorskih novic priporniki v koprskem zaporu grozijo z gladovno stavko. Motijo jih spremenjene razmere po premestitvi na oddelek zapora, ki mu pravijo »Izolacija«. V pismu, pod katerega se je podpisalo 63 pripornikov, navajajo, da so jim za sprehode po novem na voljo manjši prostori, prav tako pa naj bi jim onemogočili naročanje hrane iz kantine. Pritožujejo se tudi nad spremembo telovadnega režima, saj naj bi jim ta po novem oteževal izvajanje skupinskih športov. Vodstvo zapora trdi, da zapornikom ne krši človekovih pravic, in uvedene spremembe razlaga s povečanim številom priprtih v zadnjem letu in pol, kar je predvsem posledica prakse zapiranja posameznikov, obtoženih nezakonitega prehoda čez mejo. Sicer je v zaporu 65 pripornikov od skupno sto treh zaprtih, približno polovica teh je tujcev.

Koronafobija je zajela tudi obrtnike, pri katerih gorijo »rdeči alarmi«. Citiramo: »V Obrtni zbornici Slovenije pozivamo vlado, da pomaga slovenskim obrtnikom in podjetnikom, ki so že in ki še bodo v prihodnjih mesecih utrpeli škodo zaradi posledic koronavirusa. Prizadetim naj se začasno ustavi plačevanje davkov in prispevkov in sicer za čas trajanja izrednih razmer.« Konec citata. Govori predsednik OZS Branko Meh.

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Andrej in Martin.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness