Dragi prijatelji, za nami je velika bitka, zagotovili smo si zgodovinsko zmago - dobili smo priložnost, ustvarili smo priložnost, da zaščitimo Madžarsko, je razglasil madžarski premier Viktor Orban, ki si je na parlamentarnih volitvah zagotovil že tretji zaporedni mandat. Njegova desna stranka Fidesz je na volitvah dosegla 49 odstotkov glasov in s tem 133 poslanskih sedežev, kar predstavlja natančno dvotretjinsko večino v parlamentu in 19 sedežev več kot na volitvah leta 2014. Spomnimo, da dve tretjini poslanskih sedežev predstavljata 66.6 odstotkov vseh sedežev, kar le stežka dopuščamo kot naključno dejstvo. Nacionalistična stranka Jobbik je dosegla 20 odstotkov, madžarska socialistična stranka pa 12 odstotkov glasov. Parlamentarni prag sta prestopili še demokratična koalicija in stranka zelenih. Zaradi nezadovoljstva z rezultatom je že odstopil predsednik stranke Jobbik, odstop pa sta ponudila tudi predsednika socialistov in zelenih. Na volitvah je glasovalo 69 odstotkov volilnih upravičencev, kar je za slabih 8 odstotkov več kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Zaradi visoke udeležbe so nekatera volišča ostala odprta dlje časa.

Državni tožilec Saudove Arabije je pričel s preiskovanjem princev, uradnikov in poslovnežev, ki so bili z ukazom kraljevega princa Mohameda Bin Salmana novembra lani pridržani v povezavi s korupcijo. Princi in drugi pomembneži so bili pridržani v hotelu Ritz-Carlton v Riadu, mnogi med njimi pa so januarja z vlado dosegli dogovor o finančni poravnavi in so bili kasneje izpuščeni. Pravosodni minister Saudove Arabije poroča, da je država v poravnavah od pomembnežev prejela 88 milijard evrov. 56 ljudi še ni doseglo dogovora z vlado in so še vedno priprti v hotelu Ritz-Carlton.

V mestu Pešavar v Pakistanu se je zbralo nekaj tisoč protestnikov, ki so nasprotovali izvensodnim pobojem in aretacijam Paštunov s strani pakistanske vojske. Protest je organiziralo Gibanje za zaščito Paštunov, povod za protest pa je bila smrt paštunskega manekena, ki ga je ubila pakistanska policija januarja letos. Protestniki so zahtevali izpustitev pridržanih Paštunov, ki so obtoženi sodelovanja s terorističnimi organizacijami. Organizatorji protesta pakistansko vojsko obtožujejo ščitenja milic na paštunskih območjih. Izpostavili so predvsem sodelovanje med vojsko in milico Hakani, ki je povezana z afganistanskimi talibi in al Kaido.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je izjavil, da za nasilje nad Palestinci v Gazi ne čuti nobene odgovornosti in da se v Gazo ne bo vrnil, dokler ima tam oblast Hamas. Abas zahteva, da Hamas preda svoje orožje vladi Fataha na Zahodnem bregu. Hamas območje Gaze obvladuje od volitev leta 2007, na katerih je slavil Hamas in po katerih so podpornike Fataha izgnali z območja. Rivalski vladi Hamasa in Fataha sta jeseni lani v Kairu dosegli spravni dogovor, vendar pa so poskusi sprave med političnima opcijama propadli predvsem zaradi zahteve po razorožitvi Hamasa. Medtem se protesti na meji med Izraelom in Gazo nadaljujejo, izraelska vojska pa nadaljuje s poboji protestnikov.

Ameriški predsednik Donald Trump je za napad s kemičnim orožjem v mestu Duma v Vzhodni Guti obtožil Rusijo, Iran in sirskega predsednika Bašarja al Asada. Trump je dodal, da bodo odgovorni za napad plačali visoko ceno. Napad s plinoma sarinom in klorinom je terjal 42 smrtnih žrtev. V začetku aprila so se uporniške skupine v enklavi pod budnim ruskim očesom s sirsko vlado dogovorile za evakuacijo borcev in civilistov iz Dume, vendar je dogovor propadel. Včeraj je ruska vlada z uporniškimi skupinami dosegla dogovor o evakuaciji, po katerem bo Dumo prevzela ruska vojaška policija in ne sirska vlada, borcem pa bo omogočena evakuacija v severno Sirijo. Ruska in sirska vlada sta za današnje zračne napade na sirsko vojaško bazo v bližini Homsa obtožili Izrael. Vojaško bazo T4 je Rusija uporabljala kot bazo za svoje letalske sile. V napadu so bili ubiti večinoma pripadniki pro-iranskih skupin, med njimi Hezbolaha. Sirski mediji so prvotno za napad obtožili Združene države Amerike, vendar so kasneje na socialnih omrežjih vzniknili posnetki izraelskih letal, ki so preletavala Libanon v smeri proti Siriji.

Nekdanji južnokorejski predsednik Lee Myung-bak, ki je funkcijo opravljal med letoma 2008 in 2013, je bil uradno obtožen korupcije. Lee je obtožen, da je med letoma 2007 in 2012 prejemal podkupnine v skupni višini 8,4 milijonov evrov. Med drugim naj bi podkupnino prejemal od podjetja Samsung za pomilostitev njihovega direktorja, ki je bil zaradi utaje davkov obtožen na pogojno kazen. Z obtožnico Leeja so vsi še živeči nekdanji južnokorejski predsedniki obtoženi ali obsojeni korupcije. Prejšnji teden je bila zaradi korupcije na 24-letno zaporno kazen obsojena nekdanja predsednica Park Guen-hye, ki so jo poslanci v parlamentu zaradi obtožb lani razrešili s položaja.

Oprema in interier Ambasade Gavioli, ki jo je zasnoval umetnik Gianno Gavioli, gre še ta mesec na dražbo. Podjetje ETN, ki je v zameno za terjatve Mercatorja odkupilo objekt, namerava nekdanji klub preurediti v proizvodnjo in ga oddati. Društvo Katedrala luksuznih barv se je zanimalo za najem objekta, saj je želelo ohraniti kulturne dejavnosti, ki so se v objektu v izolski občini dogajale več kot dve desetletji. Od 70 tisoč evrov, kolikor jih potrebujejo za zagon projekta, so zbrali nekaj čez osem tisoč evrov. Na svoji Facebook strani so pred kratkim zapisali, da še vedno nadaljujejo s pogajanji z lastnikom podjetja ETN Jožetom Turnškom in z iskanjem investitorja. Še vedno nadaljujejo tudi z zbiranjem sredstev.