Na demokratskih volitvah v prvi izmed zveznih držav Iowi je zmagala - zmeda. Zaradi težav z aplikacijo za oddajo glasov in nekonsistentnosti rezultatov izidi volitev z zborovanj še zmeraj niso znani. Za demokratsko nominacijo v Iowi se je potegovalo 11 kandidatov. Republikanska stranka z volitvami ni imela težav; iz stranke so sporočili, da je kar 97 odstotkov glasov prejel trenutni predsednik Donald Trump. Vodja Trumpove kampanje Brad Parscale je situacijo seveda izkoristil za zbadanje demokratov. Če ne morejo voditi niti zborovanj, kako bodo državo, je povedal. 

Karibska država Trinidad in Tobago je preklicala dogovor o skupnem raziskovanju morskega plinskega polja Loran-Manatee z Venezuelo, kot je oznanil predsednik vlade Keith Rowley. Sankcije ZDA onemogočajo kateremukoli ameriškemu podjetju sodelovanje z venezuelskim državnim naftnim podjetjem Petroleos de Venezuela SA. Tako Chevron - ameriško podjetje s šestdeset odstotnim lastništvom polja Loran, ostalo pripada venezuelskemu podjetju - ne bi mogel sodelovati v razvijanju plinskega polja. Sankcije je ameriško ministrstvo za finance na Venezuelo postavilo lani, da bi s položaja odstranili venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Zaradi nemogočega sodelovanja bosta državi polji razvijali samostojno, kot sta si teritorij razdelili leta 2013. Loran polje bo lahko razvijala Venezuela, Manatee polje pa si lasti podjetje Shell Trinidad in Tobago Limited, ki se je že strinjalo s sodelovanjem z vlado v zasnovi projekta.

Zadnji izvoljeni predsednik Bolivije Evo Morales je oznanil, da se bo na parlamentarnih volitvah potegoval za sedež senatorja v departmaju Cochabamba. Po množičnih protestih in obtožbah Organizacije ameriških držav o ponarejanju glasov na predsedniških volitvah, je bil Morales lani ob grožnjah vojske primoran odstopiti in se zateči v Mehiko. Odstopu so kmalu sledile tudi obtožbe tožilstva, zvestega novim oblastem, ki so Moralesa obtožile terorizma, financiranja le-tega ter uporu. Takrat se je Morales preselil v Argentino, kjer je tudi pridobil politični azil. Samorazglašena predsednica Jeanine Anez je odredila, da se na naslednjih predsedniških volitvah tretjega maja letos, Morales ne more potegovati za predsedniški stolček, a nihče ni nikoli omenil prepovedi kandidature za mesto senatorja. Za predsednika pa se bo kot kandidat še vedno največje stranke Gibanje za socializem potegoval nekdanji gospodarski minister Luis Arce. 

Sodišče v nemškem Hamburgu je razsodilo proti prepovedi pokrival kot so burke in nikabi v šolah. Do sodbe je prišlo, ko so dijakinji skušali prepovedati, da bi v šoli nosila pokrivalo, ki zakriva njen obraz. Pred prepovedjo je šola večkrat klicala k dijakinji domovin družini naročila, naj dijakinji prepreči nošenje pokrival. Trenutna deželna zakonodaja daje vsem prebivalcem pravico do varovanja verskih prepričanj, kar vključuje tudi možnost nošenja pokrival. Na razsodbo se ni mogoče pritožiti, deželni minister za izobrazbo Ties Rabe pa je že povedal, da je za uveljavitev prepovedi pripravljen spreminjati deželne zakone. Razlogi za tako spremembo naj bi bili naslednji: vsi otroci bi v šoli morali kazati obraz, zakrivanje pa naj bi vplivalo na proces učenja in vsesplošno učno uspešnost. Prav tako naj bi nošenje nikaba povzročalo neenakost med dijaki, česar pa šole ne morejo dopustiti. 

Kosovski parlament je potrdil novo vlado Albina Kurtija iz Gibanja Samoopredelitev. Vlado je podprlo 66 poslancev v 120-članski skupščini. Gibanje Samoopredelitev in koalicijska partnerka Demokratska liga Kosova Ise Mustafe imata skupaj 57 poslancev, 9 glasov pa so prispevali še predstavniki nesrbskih manjšin. 20 sedežev v parlamentu zasedajo predstavniki manjšin, od tega je 10 srbski. Kurti je med drugim obljubil uvajanje obveznega trimesečnega služenja vojaškega roka in seveda izrazil pripravljenost za dialog z Beogradom, od katerega naj bi zahteval tudi odgovarjanje za vojne zločine in reparacije za vojno škodo. Glede dela nove koalicije je precej optimistična sociologinja Linda Gusia, ki je predvsem zadovoljna, ker v vladi ni več strank nekdanjih poveljnikov Osvobodilne vojske Kosova, ki so od leta 1999 obvladovali tamkajšnji politični parket.

Izjava

Več o novi kosovski vladi v OFFsajdu ob 17. uri.

Nekdanji predsednik Študentske organizacije Univerze na Primorskem, krajše ŠOUP, Sebastjan Kokl je bil na okrajnem sodišču v Kopru znova spoznan za krivega. Pred tremi leti so ga že obsodili ponarejanja statuta ŠOUP, ki mu je dovolila na mestu direktorja ostati tudi po preteku mandata - za spremembo statuta prav tako ni glasovalo dovolj poslancev. Drugo kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil obtožen, pa je izročitev neveljavne kopije statuta policiji, ko je ta preiskovala ŠOUP. Ko so ga pred tremi leti razglasili za krivega, je Kokl vložil pritožbo, ki je dosegla, da je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo iz leta 2012. Na letošnjem ponovljenem sojenju so ga znova razglasili za krivega. Kokla čakata še sojenji zaradi domnevne zlorabe položaja, korupcije, ponarejanja listin in poneverbe v času predsedovanja nad ŠOUP.

OFF sta pripravila vajenka Lucija in Martin.