Glavnoe eta duša

Glavnoe eta duša

Oddaja
4. 7. 2019 - 17.00
 / OFFsajd

Ustavno sodišče je ugodilo ustavni pritožbi avtista, ki je bil prisilno napoten v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda v Dutovljah. S tem so ustavni sodniki razveljavili sklepa Okrajnega in Višjega sodišča v Ljubljani, ki sta sprejeli to odločitev, kar jima zapoveduje obstoječi Zakon o duševnem zdravju.

Socialna pomoč za samske in poročene brez otrok odslej višja
 / 20. 4. 2018

Potem ko so odločili, da je sta bili v tem primeru kršeni ustavni pravici varstva osebne svobode in varstva človekove osebnosti in dostojanstva, so na ustavnem sodišču odločili, da je zakon, ki ureja to področje, v več točkah protiustaven. Ta namreč sodiščem zapoveduje, naj posameznika napotijo v varovani oddelek ne glede na tamkajšnje stanje ali morebitno prezasedenost, ki že dolgo muči zaposlene in paciente v zavodih.

Avtist, ki je vložil omenjeno ustavno pritožbo, je bil namreč v Dutovljah, kamor ga je sodišče napotilo za obdobje enega leta, sprva kar na hodniku. Pozneje je bil prestavljen v triposteljno sobo, na oddelku za 12 oseb pa je bilo kar 17 varovancev, kar je v nasprotju z 19. in 21. členom Ustave Republike Slovenije, ki zahtevata varstvo osebne svobode oziroma varstvo človekove osebnosti in dostojanstva.

Državni zbor ima po odločitvi sodišča na voljo devet mesecev, da protiustavnosti v zakonu odpravi, vlada pa mora brez nepotrebnega odlašanja sprejeti nujne ukrepe, s katerimi bo zagotovila ustrezne prostorske zmogljivosti in dovolj osebja.

V Sloveniji imamo trenutno štiri socialnovarstvene zavode z varovanim oddelkom, in sicer v Hrastovcu v Slovenskih goricah, Dom na Krasu v Dutovljah, Dom Lukavci v Križevcih pri Ljutomeru in Dom Nine Pokorn - Grmovje v Žalcu. Za napotitev morajo biti izpolnjeni trije pogoji, pojasni Vito Flaker, izredni profesor na Fakulteti za socialno delo.

Izjava

O dezinstitucionalizaciji psihiatrične ustanove in njenih omejitvah
 / 11. 11. 2014

Varuh človekovih pravic že od sprejema obstoječega zakona leta 2008 opozarja na neustreznost obstoječe rešitve. V zdaj že enajst let starem dokumentu so tako zapisali, da, citiramo: “Varuh ob sprejetju Zakona o duševnem zdravju izraža tudi skrb glede izvajanja zakona, saj so nekatera določila slabo domišljena, pri drugih pa se poraja vprašanje, ali ne bo zakon povzročal kršitev človekovih pravic.” Konec citata.

Do leta 2018 je skrb že dodobra prerasla v zahteve, saj je bilo iz številnih primerov ugotovljeno, da je stanje na varovanih oddelkih nevzdržno. Namestnik varuha Ivan Šelih pravi, da je pritisk obrodil nekaj sadov, trenutno vodstvo na pristojnem ministrstvu namreč bolj intenzivno išče rešitve, a opozarja, da tudi sodba ustavnega sodišča včasih ni dovolj za spremembo zakona, kot priča primer sodbe iz leta 2015, ko je del Zakona o duševnem zdravju že bil razglašen za neustavnega, in sicer v delu, ki je opredeljeval, da za človeka, ki mu je odvzeta poslovna sposobnost, izda privolitev za hospitalizacijo v varovani oddelek oziroma izpustitev iz tega njegov zakoniti zastopnik.

Izjava

Vlada je podala mnenje ob začetku postopka na ustavnem sodišču v katerem je poudarila, da, citiramo: “zakon omogoča tudi alternativne ukrepe, na primer nadzorovano obravnavo. Sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda naj bi bil določen le kot skrajni ukrep. Zakonska ureditev, po kateri mora sodišče pri odločanju o odreditvi ukrepa sprejema osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda določiti čas zadržanja v varovanem oddelku in socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, je po mnenju Vlade nujna.” Konec citata.

Flaker priznava, da alternativne opcije res obstajajo, a se sodišča stežka odločajo za njih.

Izjava

O bodočem varuhu človekovih pravic
 / 30. 1. 2019

Vlada je nadalje sodišču pojasnila, da, citiramo: “Ministrstvo za zdravje pripravlja predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki z vidika institucionalnega varstva ne bo prinesel bistvenih sprememb. Predvidene naj bi bile določene spremembe pri ureditvi nadzorovane obravnave, ki pa ne morejo v celoti nadomestiti namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Hkrati naj bi bila načrtovana tudi vzpostavitev specializirane enote za obravnavo oseb z najtežjimi oblikami motenj v duševnem zdravju. Poleg tega naj bi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti letos načrtovalo vzpostavitev novega varovanega oddelka z dodatnimi 12 mesti v Socialnovarstvenem zavodu Hrastovec. Kljub temu Vlada priznava, da se problematika nameščanja oseb s težavami v duševnem zdravju proti njihovi volji v varovane oddelke socialnovarstvenih zavodov le še stopnjuje.” Konec citata.

Kratkoročne rešitve, ki jih zahteva sodišče, bodo morale vključevati zvišanje financiranja in širitev obstoječih kapacitet. Kaj pa sprememba zakona, ki naj bi sledila v roku devetih mesecev?

Izjava

Deinstitucionalizacija pridobiva na veljavi v vse več državah. Kako bi pri nas izgledala v praksi pojasni Vito Flaker.

Izjava

O kompleksnosti motnje avtističnega spektra
 / 12. 5. 2017

Iz prakse ostalih držav velja vzeti lekcijo, da zaprtje določenih ustanov vodi v manj zaprtij posameznikov. Nenazadnje je v večini primerov za celotno družbo in posameznika bolje, če ta živi v neki skupnosti.

Izjava

Vlada je ob začetku postopka sodišče opozorila tudi na objektivne dejavnike, češ da narašča obolevnost v širši družbi, s čimer se pa Flaker ne strinja nujno. Opozarja, da pri tem igra veliko vlogo tudi socialni status posameznika.

Izjava

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.