Več tisoč protestnikov se je včeraj v znak nasprotovanja obsodbi guvernerja Jakarte zbralo pred zaporom v indonezijskem glavnem mestu. Guverner Basuki Tjahaja Purnama, bolje poznan pod imenom Ahok, je bil na podlagi govora, ki ga je izvedel septembra lani, obsojen bogoskrunstva. V govoru je namreč politike muslimanske veroizpovedi, ki so s sklici na Koran volilcem prepovedovali podporo nemuslimanskim politikom, označil za lažnivce. Obsodba, po kateri se Ahoku obetata dve leti zaporne kazni, je relevantna predvsem z vidika raznolikega versko-družbenega konteksta v Indoneziji. Več o ozadju krščanskega guvernerja kitajskega porekla pove naš sogovorec Marcus Mietzner, profesor na ANU College of Asia and the Pacific:



Izjava

Glede na to, da v Indoneziji krepko večino predstavlja prebivalstvo muslimanske veroizpovedi, se poraja vprašanje, kdo so ljudje, ki so izvolili in podpirajo Ahoka. Več o njegovih podpornikih doda Mietzner:

Izjava

Ahoku se kot guvernerju Jakarte pogosto podajajo zasluge učinkovitega protikorupcijskega boja, ki naj bi ga uspešno izvajal v svojem preteklem mandatu od leta 2014. Mietzner uspehe njegovega protikorupcijskega boja razloži sledeče:

Izjava

Ahok je tako od včeraj dalje odstavljen s svoje funkcije guvernerja Jakarte. V predvolilnem govoru, ki ga je izvedel septembra lani, je občinstvo opozoril na zavajanje nekaterih politikov muslimanske veroizpovedi. Ti so se v sklopu lastne politične propagande opirali na izsek besedila v Koranu, ki muslimanskim volilcem domnevno prepoveduje podporo nemuslimanskim voditeljem. Ahok je tovrstno interpretacijo Korana označil kot zmotno in s tem sprožil burno reakcijo muslimanske večine. Skupina Islamska fronta je tako že v koncu prejšnjega leta organizirala množične proteste, ki so pozivali k obsodbi Ahoka.

Islamska fronta predstavlja glavnega pobudnika Ahokove obsodbe. Skupina, ki v svoji organizaciji šteje okrog 10.000 članov, s svojo 15 odstotno podporo indonezijskega prebivalstva ne poseduje odločilne politične moči. Vendar je, kot opozarja Mietzner, njena moč predvsem v simbolnem razdvajanju ljudstva pri vprašanju etnične in veroizpovedne diverzitete v državi.

Izjava

Ahokova obsodba zaradi bogoskrunstva sicer predstavlja prvi tovrstni primer v indonezijski politiki, vsekakor pa ne gre za prvi primer obsodbe bogoskrunstva. Kot opozarja organizacija Amnesty International, so med leti 2004 in 2014 zabeležili 106 obsodb bogoskrunstva, pri čemer so obsojene doletele kazni do petih let zapora. Napredovanje obtožb bogoskrunstva v politično sfero pa tako poraja vprašanje političnih zlorab v državi, kjer so prisotni napeti odnosi med muslimansko večino in etničnimi manjšinami katolikov, protestantov, budistov in hindujcev. Razloži Mietzner:

Izjava

Glede na to, da muslimanska večina predstavlja več kot 80 odstotkov prebivalstva, politizacija religije predstavlja pereč problem verskih manjšin v Indoneziji. A Mietzner opozarja, da se vpliv religije v politiki razlikuje po regijah, zato se pri tem ne smemo prenagliti s posploševanjem:

Izjava

Kot je že omenil Mietzner, so v naslednjem letu predvidene predsedniške volitve. V tem kontekstu Ahokova obsodba lahko igra pomembno vlogo. Ahok ima namreč tesen odnos s trenutnim predsednikom Jokom Widodom. Na vprašanje, ali se bo Joko odzval na obtožbe in pomilostil Ahoka, Mietzner dodaja sledeče:

Izjava