Iz desnega v levi žep

Demokratična stranka upokojencev Slovenije je v Državni zbor vložila predlog Zakona o demografskem skladu. Koalicija je sicer v ponedeljek ugotovila, da so vsebinske razlike med strankami prevelike, da bi zakon predlagala vlada. Demografski sklad, v katerega naj bi se prenesel del državnih kapitalskih naložb, naj bi do leta 2040 dobičke iz naložb vlagal in tako večal svoj portfelj, po tem letu pa naj bi začel izplačevati del dobičkov kot dopolnilo pokojninski blagajni.

Razlog za nestrinjanje v koaliciji je predvsem v različnih mnenjih glede narave naložb, ki bi se prenesle na demografski sklad. Zakaj Desusovemu predlogu nasprotujejo v Stranki modernega centra, pojasni njihov poslanec Bojan Kranjc:

Izjava

SMC torej nasprotuje predlogu, da bi se na demografski sklad prenesle strateške državne naložbe, ki jih država nima namena prodati. Namesto tega bi raje prenesli portfeljske naložbe, ki bi jih lahko sklad odprodal. Zakaj, pojasni Kranjc:

Izjava

V Zvezi društev upokojencev, ki podpira Desusov predlog, pa zagovarjajo prenos strateških naložb. Pojasni Janez Sušnik, predsednik zveze:

Izjava

V opozicijski Levici Desusovemu predlogu ne nasprotujejo, vendar menijo, da demografski sklad ni celovita rešitev za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema. Pojasnjuje strokovni sodelavec Levice Marko Kržan:

Izjava

Kržan poudarja, da Desusov predlog za vzpostavitev demografskega sklada ne zagotavlja novih sredstev. Dohodki iz naložb, ki se trenutno stekajo v proračun, bi se po predlogu le premaknili v pokojninsko blagajno:

Izjava

Janez Sušnik iz Zveze društev upokojencev priznava, da tako zastavljen demografski sklad res ne prinaša novih prihodkov. A poudarja, da bi prenos naložb vzpostavil dodatno varovalko pred privatizacijo prenesenih podjetij. To je tudi razlog, zakaj vztrajajo pri prenosu strateških, in ne portfeljskih naložb na sklad:

Izjava

Tudi Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete ugotavlja, da z računovodskega vidika ustanovitev demografskega sklada ne pomeni večje spremembe, saj se že sedaj pokojnine sofinancirajo iz proračuna. A hkrati podobno kot Sušnik izpostavlja, da bi takšen prenos zagotovil večjo legitimnost državnemu lastništvu podjetij:

Izjava

Kovač pa poudarja še, da sistem financiranja pokojnin iz naložbenega sklada sam po sebi ne prinaša večje odpornosti pokojninskega sistema na staranje prebivalstva. Ne glede na vrsto pokojninskega sistema namreč ob staranju prebivalstva ostaja dejstvo, da mora enako število delavcev vzdrževati večje število upokojencev. Demografski sklad tako vidi le kot dodatni vir sredstev, namenjenih izključno pokojninski blagajni. Opozarja pa, da sklad tudi po letu 2040, ko naj bi se iz njega začelo izplačevati pokojnine, ne sme zgolj trošiti premoženja za tekočo porabo, temveč mora obseg naložb vsaj vzdrževati, če ne povečevati:

Izjava