10. julija je turško vrhovno sodišče soglasno razveljavilo status muzeja Hagije Sofije ter s tem omogočilo predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu, da jo znova spremeni v mošejo. Svojo odločitev opravičuje z dokumentom iz 15. stoletja, ko je bila ta prvič spreobrnjena v mošejo. Sodišče tako trdi, da je napako v bistvu storil “oče” moderne Turčije Mustafa Kemal Atatürk, ko je leta 1934 Hagijo Sofijo razglasil za muzej. Sedanje sodišče to napako le popravlja in s tem vrača stavbi svoj pravi namen, čeprav čas Cerkve svete Božje modrosti skoraj za enkrat presega čas mošeje Ayasofya. Prva molitev se bo odvila 24. julija, torej ta petek.

Cerkev je dal leta 532 sezidati bizantinski cesar Justinijan. Takrat največjo krščansko cerkev je gradilo več kot deset tisoč ljudi, končana pa je bila le v petih letih. Tako je cerkev skoraj 700 let obstajala kot bizantinska krščanska stolnica. Ko so med četrto križarsko vojno leta 1204 vitezi iz Flandrije in severne Italije zavzeli Konstantinopel, so stolnico posvetili za katoliško. Zadnjih dvesto let obstoja bizantinskega imperija je pripadala grški pravoslavni cerkvi. Leta 1453 so Konstantinopel osvojili muslimani, a se je sultan Mehmed II. odločil cerkvi prizanesti in jo le spremeniti v mošejo. Več o zgodovini Hagije pove sociologinja in izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Anja Zalta. 

Izjava

Ker v mošejah ikonografija ni dovoljena, jo je Mehmed II. dal prekriti z ometom, kar je mozaike ohranilo do danes. Dograjeni so bili tudi štirje minareti, ki pozivajo k molitvi. Atatürk je leta 1934 s predsedniškim dekretom mošejo spremenil v muzej, ki se je leta 1985 uvrstil tudi na seznam Unescove kulturne dediščine. 

Zadnji dve desetletji so zahteve po spreobrnitvi muzeja vedno glasnejše - religiozna desnica od voditelja zahteva, naj vrne “ukradeno”. Zalta natančneje opiše simbolični pomen izživljanja nad stavbo in Erdoganove tendence v času krize. 

Izjava

Seveda ni mogoče kar tako enemu izmed največjih verskih objektov, ki je hkrati edini, v katerem sta v simbiozi bivali dve veri, odvzeti statusa muzeja. Ostre kritike so do Erdogana prišle tako od papeža Frančiška, pravoslavnega papeža Bartolomeja in tudi iz muslimanskega sveta - egiptovski veliki mufti Šavki Alam je izjavil, da konverzija stavb v islamu ni dovoljena, saj Koran zapoveduje spoštovanje do vseh verskih objektov, v katerih je omenjeno ime Boga. Tega so se muslimani po smrti preroka Mohameda še držali, saj recimo pri zavojevanju Španije cerkve in samostani niso bili oskrunjeni, prav tako pa so ostali namenjeni katolikom. Kasneje, ko je bilo treba upravičiti islam kot religijo imperija, se je filozofija spremenila v priznavanje religije mest, ki se bodo mirno predala. Ob zasedbi Konstantinopla se niso preveč ozirali na zapovedi Korana, so pa tamkajšnjim kristjanom zgradili nekaj novih cerkva kot nadomestek zaseženih. Izjavo o nestrinjanju in obžalovanju Erdoganove odločitve je podal tudi Unesco. Zalta pove več o kritikah verskih voditeljev. 

Izjava

Seveda se odziv na tako spremembo pričakuje tudi znotraj države. Konec koncev to pomeni prevlado pomembnosti ene vere nad drugo, religoznosti nad sekularizmom in otežen dostop do ene izmed arhitekturno najpomembnejših zgradb okoliša. Nenazadnje Hagijo Sofijo vsako leto obišče vsaj tri in pol milijona turistov. Zagotovo to vsem ne bo prav. Max Zirngast, svobodni novinar, ki poroča tudi za spletna portala Jacobin in Re:volt, trdi, da znotraj države ni bilo zaznati večjega nestrinjanja.

Izjava

Zalta se s to oceno ne strinja. Meni namreč, da je Turčija bila in še vedno ostaja država, razdeljena med zapuščino Atatürka, torej principom sekularnosti v politiki, in željami Erdogana po uporabi islama za mobilizacijo lastne agende.

Izjava

Ni težko verjeti, da avtokratski voditelji med krizo posežejo po nacionalističnih orodjih za grajenje samozavesti državljanov in uporabljanje delitev v družbi za skrivanje ekonomskih težav, s katerimi se Turčija že nekaj časa spopada, ter jim zaradi epidemije novega koronavirusa ni videti bližnjega konca. Napačno bi bilo trditi, da je konverzija enoznačno slaba, a zagotovo manjša dostop do muzejske mošeje. Sicer bo ta odprta za vse, nemuslimane in muslimane, a bo vstop turistom možen le med urami, ko ni molitev. V vsakem primeru obstaja svetla plat - vstopnica se bo po besedah Erdogana znižala iz 12 evrov - približno ceno treh iškender kebabov – na drugače s pressko dostopnih nič evrov.