KAJ SE BO IZCIMILO IZ CIMOSA?
Po že skoraj končnem dogovoru je italijanski finančni sklad Palladio Finanziaria odstopil od nameravanega nakupa podjetja Cimos. Razlog naj bi bil nerešen spor med Cimosom in hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank oziroma DAB. Poskusi prodaje zadolženega podjetja so se v preteklosti že večkrat zataknili, medtem pa je Družba za upravljanje terjatev bank spremenila načrt prestrukturiranja.
DAB je prevzela terjatve Riječke banke, pri kateri se je Cimos leta 1999 zadolžil za 20 milijonov evrov. Glede dolga, ki bi z obrestmi sedaj znašal okoli 50 milijonov, sta se slovenska in hrvaška stran sicer dogovorili, da ga poravna slovenska Družba za upravljanje terjatev bank, in sicer v višini 7 milijonov. S tem pa so tudi zadovoljili pogoje italijanskega kupca, ki bo poleg simbolične cene za Cimos prevzel tudi večino njegovega dolga. Kratko genezo položaja, v katerem se je znašel Cimos, pojasni Nataša Ugrin Tomšič, novinarka na Radiu Koper.
Med obdobjem hitre gospodarske rasti, od leta 2002 do leta 2008, so se tako prihodki Cimosa povečali za okoli trikrat. Tudi v prvih letih po nastopu krize je po velikosti Cimos še vedno sodil med največja slovenska proizvodna podjetja, a se je po letu 2011 situacija drastično poslabšala. O položaju Cimosa, Ugrin Tomšič:
Navkljub širjenju in državnemu dokapitaliziranju je poglavitna obremenitev družbe dolg, katere upnice so večinoma banke. Pri 100 milijonov evrov kapitala je Cimos do leta 2010 pri bankah najel 450 milijonov evrov posojil. Ta posojila pa so postala obremenjujoča predvsem po finančni krizi leta 2008. Pred tem so banke namreč radodarno posojale in podaljševale kredite. Težave Cimosove zadolženosti pojasni ekonomist Janez Prašnikar:
Med dolgotrajnim postopkom reševanja situacije Cimosa je bila namreč omejena možnost pridobivanja novih poslov, zaradi česar se je njegova situacija slabšala. Leta 2014 je DUTB odstopil od prvotnega načrta prestrukturiranja podjetja, ki ga je pripravila ameriška svetovalna družba Alvarez & Marsal. Po tem načrtu bi se približno 135 milijonov evrov bančnih terjatev pretvorilo v kapital podjetja. Po šestih mesecih se je DUTB odločil za prisilno poravnavo, kot razlog pa je navedel predvsem nižje stroške.
Družba v italijanskem skladu THC Cogeme, ki je odstopila od nakupa, je sicer že v preteklosti opominjala na preklic nakupa v primeru neizpolnjevanja pogoja ureditve dolga. Pri tem ob dejstvu, da uradnega obvestila o odstopu še ni, vznikajo opozorila na taktična preigravanja zavoljo izboljšanja kupoprodajnih pogojev. Današnji offsajd zaključi Ugrin Tomšič:
Dodaj komentar
Komentiraj