»Vidimo, da so danes skrajneži pred tem, da prevzamejo oblast. Še vedno pa imamo možnost, da izberemo, kakšna bo prihodnost naše države. Treba je znati ločiti zrno od plevela in tudi vedeti, kaj mora imeti prednost. Evropsko prvenstvo je zelo pomembno za naše kariere, a najprej smo državljani in menim, da se ne smemo obrniti proč od sveta, ki nas obkroža, zlasti pa ne od dogajanja v naši državi.«

Tako je kapetan francoske nogometne reprezentance Kylian Mbappé Francoze in Francozinje pozval, naj se podajo na drugi krog parlamentarnih volitev in preprečijo napovedano zmago skrajne desnice. Mbappéju se niso uresničile le sanje o preboju njegove ekipe v polfinale evropskega prvenstva v nogometu, v nedeljo je namesto skrajno desničarskega Nacionalnega zbora slavila levičarska koalicija Nova ljudska fronta. Levičarska koalicija je prejela 182 poslanskih stolčkov v 577-članskem parlamentu, tretjeuvrščeni Nacionalni zbor, ki ga neuradno vodi Marine Le Pen, pa je uspelo prehiteti tudi renesančnemu zavezništvu predsednika Emmanuela Macrona s 168 sedeži. Nacionalnemu zboru s 143 sedeži sledijo desni republikanci, ki so prejeli 45 poslanskih mest. Rezultati volitev so veliko presenečenje, saj je v prvem krogu volitev s 33-odstotno podporo slavil ravno Nacionalni zbor, ki je zmagal tudi na evropskih volitvah v Franciji. Razloge za preobrat v drugem krogu parlamentarnih volitev komentira Théo Aiolfi, politolog na pariški univerzi Cergy.

Izjava

Novo ljudsko fronto sicer sestavljajo stranke Nepokorna Francija Jeana-Luca Mélenchona, zeleni Ekologi, komunisti in socialisti. Med njimi se je najbolje odrezala prav Nepokorna Francija, ki si je zagotovila 75 poslancev, socialisti 65, zeleni 33 in komunisti 9. Mélenchon kot najvidnejši predstavnik koalicije strank ni nujno naslednji francoski premier, saj ne uživa podpore vseh članov koalicije. Več o sestavi Nove ljudske fronte pojasni sogovorec.

Izjava

Kljub zmagi na volitvah si Nova ljudska fronta ni zagotovila absolutne večine, zanjo bi potrebovala 289 poslanskih mest. Koaliciji strank sta tako ostali dve možnosti – oblikovanje manjšinske vlade ali povezovanje z drugimi strankami, natančneje z zavezništvom predsednika Macrona. Kot pojasnjuje Aiolfi, Macronova stranka ni naklonjena sodelovanju z Mélenchonovo stranko, ki je vodilna znotraj zmagovalne koalicije strank.

Izjava

Kot pojasnjuje sogovorec, je sodelovanje med prvo- in drugouvrščeno stranko vprašljivo, vsaj dokler Nacionalna Nova ljudska fronta ne predstavi svojega kandidata za predsednika vlade.

Izjava

Svoj odstop je sicer že ponudil zdajšnji premier Gabriel Attal, a Macron njegovega odstopa ni sprejel. Kot pojasnjuje sogovorec, je takojšen odstop premierja stalna praksa in ne pomeni nujno nestrinjanja z zmagovalno levico, a zadržki do sodelovanja vseeno obstajajo.

Izjava

Macron je predčasne parlamentarne volitve sicer razpisal potem, ko je na evropskih volitvah v Franciji z 31 odstotki glasov zmagal Nacionalni zbor. Presenetljiva zmaga levice in dejstvo, da je Macronovo zavezništvo izrinilo Nacionalni zbor na tretje mesto, sicer po mnenju sogovorca ne pomenita, da je absolutno število glasov za skrajno desnico med prvim in drugim krogom volitev upadlo.

Izjava

Slabšemu rezultatu Nacionalnega zbora je botroval tudi izstop mnogo kandidatov iz tekme med prvim in drugim krogom parlamentarnih volitev. Kandidaturo je v vmesnem času umaknilo 224 kandidatov, ki so s tem preostalim kandidatom levice oziroma sredine omogočili večje število glasov v tekmi proti skrajno desnim kandidatom.

Izjava

Ne nazadnje pa je k zmagi levice prispevala tudi visoka volilna udeležba, ta je bila po zadnjih podatkih skoraj 60-odstotna. To je najbolj množičen odhod Francozov in Francozinj na volišča po letu 1981, k čemur je prispeval tudi strah pred zmago skrajne desnice.

Izjava

Francozi so torej dočakali zmago levice nad skrajno desnico. Kylian Mbappé in njegova ekipa pa se bosta morala za zmago v polfinalu in uvrstitev v finale evropskega nogometnega prvenstva, ki sovpada s praznikom padca Bastilje, izkazati jutri.