Mestna pljuča

Sredi junija so lahko prebivalci Kosez opazili, da so v okolici priljubljene koseške tržnice posekali štiri stara drevesa vrste javor in topol. Med prebivalci se je na družabnih omrežjih odvila debata o upravičenosti takega posega, veliko jih je potezi občine nasprotovalo. Posek na koseški tržnici ni osamljen primer, saj so se prebivalci na podoben način v preteklosti odzvali že večkrat. Nasprotovanja je bil tako deležen posek dvestoletnega hrasta ob Vodnikovi cesti in več zdravih dreves v Dravljah. Civilne iniciative v bran drevesom so se pojavljale tudi v drugih slovenskih mestih, na primer na Ptuju in v Hrvatinih. Zato bo današnji Offsajd posvečen pomenu dreves v mestnih središčih, pregledu ravnanja z drevesi in z njim povezanih problemov ter možnim rešitvam drevesne situacije.

V urbanih središčih opravljajo drevesa veliko različnih funkcij. Poleg očitne estetske vrednosti drevesne krošnje hladijo ozračje in tla ter zadržujejo meteorne vode. Eno drevo lahko zadrži 25 kubičnih metrov meteorne vode, kar pomembno razbremeni mestno infrastrukturo in preprečuje nastanek poplav. Drevesa tudi oblikujejo identiteto in strukturo mesta. Razloži Darja Matjašec z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete v Ljubljani

Izjava

Zaradi naštetega je treba z drevesi v mestnem okolju premišljeno ravnati. Maja Simoneti, krajinska arhitektka z Inštituta za politike prostora, pojasni, kakšno je dobro upravljanje z drevesi.

Izjava

Urejanje zelenih površin, kamor sodijo tudi drevesa, sodi v izvirno pristojnost občine, ki jo izvaja kot del javne službe urejanja in čiščenja javnih površin. Izvajanje službe lahko bolj ali manj strokovno poteka na različne načine bodisi preko koncesij, javnih zavodov ali drugih pogodb.

Občine svojo nalogo opravljajo bolj ali manj uspešno. Med problemi sta pereča predvsem vzdrževanje zelenih površin in strategija zasajanja dreves, ki morata biti izvedena strokovno. Pojasni Matjašec:

Izjava

Ključno za dobro delovanje je tudi ustrezno komuniciranje z javnostjo. Posek brez ustreznega pojasnila lahko namreč vodi v nezadovoljstvo in nerazumevanje javnosti, čeprav so poseki dreves lahko upravičeni. Matjašec:

Izjava

Zlasti vznemirjajo pretirani poseki v drevesno krošnjo ali obglavljanje in posek zdravih dreves. Simoneti:

Izjava

Z željo po lažjem upravljanju zelenih površin v posameznih občinah je Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo nov Zakon o urejanju prostora, ki je začel veljati 1. junija letos. Predpostavlja sprejem Odloka o urejanju podobe naselij in krajine, v katerem lahko občina naslovi tudi urejanje delov naselij, ki niso objekti. Pojasni Luka Ivanič z Ministrstva za okolje in prostor:

Izjava

Občine se za tako možnost še niso odločile, vendar so se nekatere že obrnile na ministrstvo in ga prosile za pomoč pri pripravi takega odloka, zato obstaja možnost, da bo ideja zaživela v praksi.

Za lažje in bolj strateško ravnanje z zelenimi površinami so se ponekod v Evropi začeli projekti vzpostavljanja Strategije urejanja zelenih površin, katere ključni element je dolgoročno načrtovanje. Pojasni Simoneti:

Izjava

Tudi uradne strategije se slovenske občine še niso poslužile, še najbližje so bili v Ankaranu. Vendar pomanjkanje Strategije z veliko začetnico še ne pomeni, da občina ne deluje strateško. Iz Mestne občine Ljubljana, zelene prestolnice 2016, so na primer sporočili, da je področje urejanja zelenih površin in skrb za drevesa ter gozdove v MOL, navajamo,

“zajeto tako v Občinskem prostorskem načrtu kot v drugih sprejetih strateških in izvedbenih dokumentih ter akcijskih načrtih, npr. Programu varstva okolja, Trajnostni urbani strategiji, Celostni prometni strategiji”.