Novo staro leto
Cerkvenjake v cerkve. Tako je črnogorski premier Duško Marković včeraj podal zadnje opozorilo Amfilohiju, vodji Srbske pravoslavne cerkve v Črni gori. Sporočilo Markovića sledi tednu nemirov in političnih tenzij v Črni gori, ki jih je sprožil sprejem Zakona o svobodi veroizpovedi ali prepričanja in pravnem položaju verskih skupnosti.
Skupščina Črne gore je omenjeni zakon sprejela v noči na petek, potem ko je ta še kot predlog dvigal mnogo prahu. Zakon je bil sprejet z glasovi vladajoče večine, z Demokratsko partijo socialistov na čelu. DPS, ki je največja črnogorska stranka od leta 1991 dalje, se je morala za sprejem zakona zanesti tudi na koalicijske partnerje – Socialne demokrate, Liberalno partijo in manjšinske poslance bošnjaške, hrvaške in albanske manjšine. Do končnega števila 45 glasov jim je pomagala še Socialdemokratska stranka.
Dan kasneje je zakon v veljavo podpisal črnogorski predsednik in obraz DPS-a Milo Đukanović. Po zakonu bodo vsi verski objekti in zemljišča, ki jih uporabljajo verske skupnosti na področju Črne gore, in za katere se ugotovi, da so zgrajeni iz javnih prihodkov države ali pa da so bili v lasti države do 1. decembra 1918, sedaj prepoznani kot državna last. 1918 zato, ker je takrat Kraljevina Črna gora pristopila oziroma je bila aneksirana s strani Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor vam je ljubše.
Zakonu najbolj ostro nasprotujeta srbska opozicijska stranka Demokratski front in Srbska pravoslavna cerkev, s kratico SPC, ki bi po svojih najbolj pesimističnih napovedih lahko izgubili nekaj sto cerkev in samostanov ter 12 tisoč kvadratnih metrov ozemlja.
Petkovo zasedanje skupščine je bilo prekinjeno malo po polnoči zaradi prerivanja s predstavniki opozicije, ki so bili odstranjeni iz dvorane. Odvržena je bila tudi naprava, podobna solzivcu. Demokratska fronta je še pred tem poskušala postopkovno ustaviti sprejem zakona in vložila 101 amandma, ki so bili vsi po vrsti zavrnjeni.
Trije poslanci Demokratske fronte so zdaj pod preiskavo; Milun Zogović zaradi napada, Andrija Mandić in Milan Knežević pa zaradi preprečevanja izvrševanja službene dolžnosti uradni osebi med incidentom v skupščini Črne gore. Vsi so bili pridržani 72 ur. Mandić je po tem tudi sporočil, da so to zanj le praske, saj bi dal za Srbsko pravoslavno cerkev tudi življenje.
SPC je ostro proti zakonu, ki ga je označila za protiustavnega, proticerkvenega in diskriminatornega. Sedaj od oblasti zahteva dialog o njegovi implementaciji. Demonstranti so se v noči na petek zbrali v več mestih, protesti pa so se nadaljevali tudi čez vikend. V Črni gori se okoli 45 odstotkov prebivalstva opredeljuje za Srbe, ti pa so bili tudi glavni nasprotniki osamosvojitve Črne gore leta 2006…
Vodja opozicije Andrija Mandić je še v času sprejemanja zakona na ravni odborov sicer dejal, da so na prošnjo mitropolita SPC Amfilohija odstopili od nasilnih in drugih namer, ki so jih planirali tekom razprave o Zakonu o svobodi veroizpovedi. Hoteli so, je poudaril Mandić z grozilnim tonom, iz parlamenta narediti “bolgarsko skupščino”, fraza, ki pomeni splošni kaos. Povedal je tudi, da s tem zakonom “vlečejo prekletstvo na sebe in svoje družine”. Prav tako je “posebej naslovil” pripadnike muslimanske in katoliške verske skupnosti, češ da naj stopijo skupaj proti zakonu. No, ko je prišel čas sprejemanja zakona, so šle vse miroljubne obljube skozi okno.
Matija Miljanić iz podgoriškega Radia Krš meni, da ne gre za velike demonstracije, temveč da je odlična poteza pred volitvami.
Tudi Amfilohije je posebej pozval islamsko in rimskokatoliške skupnosti, naj ne podprejo Zakona, ki je proti SPC, “tako pa tudi proti vsem ostalim verskim skupnostim”. Miljanić pa meni, da za pripadnike drugih verskih skupnosti ne bo večje spremembe.
Iz SPC v Črni gori so sporočili, da bodo do noči pred božičem razvili strategijo za ohranitev svojih “hramov”. Povedali so tudi, da bodo do božiča zvonili na vsaki dve uri ter da bo SPC uporabila vse pravne možnosti, da bi bile cerkev in njene svetinje zaščitene. Miljanić pojasni, kako se bo to odražalo v črnogorski družbi.
Omenja se tudi Evropsko sodišče, kjer bi se srbska pravoslavna cerkev pritožila zaradi tega, ker bi naj zakon kar neposredno pozival k diskriminaciji. Miljanić omenja očitne ovire pri implementaciji.
Podoben predlog je bil zavrnjen leta 2015 zaradi nestrinjanja SPC. Kaj se je vmes spremenilo, pojasni sociolog Dušan Janjić.
Odločitev v Podgorici je odzvanjala tudi prek meja. V Beogradu so tako protestniki napadli tamkajšnjo črnogorsko ambasado, prav tako pa so neznanci v Ljubljani odstranili zlato ploščo z vhoda v črnogorsko veleposlaništvo in jo vrgli v smeti. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je, netipično za njega, komentiral, da se on nima pravice vmešavati v notranjo politiko sosede. Miljanić-
Miljanić meni tudi, da gre deloma za prenašanje cerkvenega kapitala iz Črne gore v Srbijo, kar oblasti sedaj želijo preprečiti.
Za status Črnogorske pravoslavne cerkve, ki ima sedaj status nevladne organizacije, ne bo spremembe. Janjić
Kot je značilno za Balkan, se politična trenja održajo tudi na športnih terenih. Košarkarji Crvene zvezde se tako niso pojavili na tekmi 13. kroga lige ABA v Podgorici, kjer bi se morali srečati s tamkajšnjo Budućnostjo. Kdaj bo tekma med priljubljenima kluboma srbskega oziroma črnogorskega predsednika odigrana, zaenkrat še ni jasno.
Dodaj komentar
Komentiraj