Tokratni Offsajd posvečamo predlogu Zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede kreditov v švicarskih frankih. Zakon je v sodelovanju z Inštitutom za ustavno pravo pripravilo Združenje Frank in je trenutno na mizah poslanskih skupin, ki se odločajo o podpori zakonu.

Spomnimo, kreditojemalci, ki so najeli kredit v frankih, so se pred leti znašli v težavah zaradi spremembe tečajnega razmerja med evrom in frankom. Bankam so postali dolžni več, kot so kredita najeli. Nenadna in visoka sprememba vrednosti franka je prizadela približno 20.000 kreditov, katerih lastniki so se začeli združevati s ciljem pretvorbe kreditov iz frankov v evre. V nekaterih državah so zakon, ki bi to sistemsko uredil, že sprejeli, medtem ko slovensko različico trenutno preučujejo poslanske skupine. Vsebino zakona predstavi Alja Pestar, predsednica Združenja Frank, ki je zakon pripravilo:

Izjava

Na katere kredite bi se zakon, če bi bil sprejet, nanašal, opiše Pestar:

Izjava

Obravnavani zakon je nastal po vzoru hrvaškega ustreznika, ki je bil sprejet pred časom, njegove pozitivne učinke pa je ovrednotila tudi Hrvaška centralna banka.

Izjava

Kakšni so torej blagodejni učinki na hrvaškem sprejetega zakona?

Izjava

Slovenska različica zakona je bila zaenkrat predstavljena finančni ministrici ter poslanskim skupinam. Kako so se slednje opredelile, pojasnjuje Pestar:

Izjava

Največja koalicijska stranka je danes sporočila, da zakona ne bo podprla. Odločitev poslanske skupine SMC razloži poslanka Andreja Potočnik:

Izjava

In utemeljitev:

Izjava

Kakšna bo torej pričakovana usoda zakona, nadaljuje Pestar:

Izjava

Zadržani pa so tudi na ministrstvu za finance. Predlagatelji zakona so se z ministrico Matejo Vraničar Erman sestali. Pestar pojasnjuje, kako se je do zakona opredelila ministrica:

Izjava

Namesto sistemske ureditve z zakonom se ministrica ponuja za mediacijo med kreditojemalci in bankami. Razlaga Pestar:

Izjava

V luči prej omenjenih ugotovitev Hrvaške centralne banke o pozitivnih učinkih zakona na celoten bančni sistem se postavlja vprašanje, če odločevalci poznajo hrvaški primer, ki prav tako ni šel v tehtanje individualnih primerov, temveč je sistemsko uredil problem kreditov v frankih. Medtem ko ministrice tega nismo imeli priložnosti vprašati, pa je poslanka SMC Andreja Potočnik odgovorila, da:

Izjava

Sta se pa v slovenskem in evropskem prostoru nedavno odvili dve pomembni sodbi, ki znata pozitivno vplivati na položaj kreditojemalcev v primeru posojil v frankih. Pozitivno se je namreč končala prva sodba višjega sodišča v zadevi švicarski franki. Pestar:

Izjava

Prav tako se je na stran kreditojemalcev v frankih postavilo Sodišče Evropske unije, katerega glavna ugotovitev je, da za veljavnost kredita ni bila dovolj izjava kreditojemalca o strinjanju s tveganji, ki izhajajo iz kredita v švicarskih frankih.

Izjava