Pusti, naj te nosi voda
Danes opoldne se je uradno začela kampanja zakonodajnega referenduma o vodah oziroma natančneje referenduma o uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, krajše ZV-1G. Pobudniki in pobudnice kampanje, združeni v civilni iniciativi Referendum za pitno vodo, so 19. maja, šest dni pred iztekom tridesetdnevnega roka za oddajo podpisov za referendum, zbrali 52.230 glasov ZA. V naslednjem mesecu jih čaka naporno terensko delo, da sodržavljane prepričajo o udeležbi na referendumu 11. julija. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo zanj glasovalo tristo štirideset tisoč volilnih upravičencev. Alenka Kreč Bricelj, aktivistika in ena izmed pobudnic referendumske kampanje, pojasni nadaljnje aktivnosti iniciative.
Civilna iniciativa deluje neinstitucionalno, a so k sodelovanju povabili vse parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, saj verjamejo, da je:
Zakon, ki je bil po besedah ministrstva v prvi vrsti pripravljen na pobudo in po meri občin, je takoj po prvi predstavitvi izzval precej nasprotovanja. V procesu javne razprave in sprejemanja v državnem zboru pa se je pomembno spremenil. Predvsem je vlada umaknila najbolj kontroverzen 4. člen, ki bi dopuščal gradnjo in izvajanje potencialno nevarnih dejavnosti na vodovarstvenih območjih. Ta člen je nastal deloma na podlagi izkušnje z lakirnico Magna, ki je bila postavljena na vodovarstvenem območju in je bilo zaradi tega treba sprejeti poseben zakon, da je pridobila gradbeno dovoljenje. Četrti člen je iz predloga zakona izginil nekaj dni po tem, ko je Andrej Čuš, predsednik stranke Zeleni Slovenije, postal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, njegova stranka pa potencialna partnerica SMC. Sedaj so v ospredje stopili drugi členi zakona. Po besedah dr. Barbare Čenčur Curk, profesorice na naravoslovnotehniški fakulteti in predsednice Globalnega partnerstva za vode Slovenije, sta najbolj sporni določbi tretji in četrti odstavek 37. člena, ki spreminjata način posegov na vodnih in priobalnih področjih.
Ob tem je ministrstvo za okolje in prostor črtalo še šesti odstavek 14. člena, ki je onemogočal možnost zoženja priobalnega območja.
Čenčur Curk pojasnjuje, da ti dve izjemi omogočata branje zakona na način, da enostavni objekti privatnih investitorjev, namenjeni tako imenovani javni rabi, de facto postanejo javni objekti
Pobudniki referenduma poudarjajo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča "gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov", odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles. O pomenu priobalnega pasu več Čenčur Curk.
Minister Andrej Vizjak je sicer v medijih večkrat poudaril, da obstajajo restriktivne varovalke, ki gradnjo enostavnih objektov omejujejo in kot pogoje navedel, da mora biti gradnja teh objektov skladna s prostorskim izvedbenim aktom občine ali države ter da ne sme ogrožati erozijske in poplavne varnosti. Ob tem ne sme poslabševati stanja voda ter mora biti prav tako v skladu z načrtom upravljanja voda, ki ga določa Direkcija za vode. Čenčur Turk opozarja, da gre pri ministrovih poskusih za zavajanje javnosti, saj ta varovalka v zakonu že obstaja.
Prav tako ne držijo navedbe ministra Vizjaka, da bo izvedba zakonodajnega referenduma zadržanje izvajanja zakona zaustavilo izplačilo 17 milijonov evrov iz Sklada za vode, namenjenega poplavni varnosti.
Alenka Kreč Bricelj za zaključek pojasni še, na kakšen način lahko državljani 11. julija letos opravimo svojo državljansko, predvsem pa etično dolžnost.
Vir fotografije: Instagram profil @vodnimemetop
Dodaj komentar
Komentiraj