Ratifikacija demarkacija
Prvo jesensko zasedanje kosovskega parlamenta je bilo zaznamovano s protesti opozicije, primarno stranke Vetëvendosje, v prevodu Samoopredelitev. Povod za protest je bila šesta točka zasedanja, ki je predvidevala glasovanje o ratifikaciji sporazuma o demarkaciji meje s Črno goro, ki ga podporniki nacionalistične opozicije označujejo za izdajo. Pripadniki Samoopredelitve vlado obtožujejo, da je s sporazumom Črni gori prepustila osem tisoč hektarjev kosovske zemlje.
Na veliko zadovoljstvo opozicijskih protestnikov in poslancev je bilo glasovanje prestavljeno za nedoločen čas, s čimer ostaja Kosovo še vedno brez vizumske liberalizacije, ki jim jo je Evropska unija obljubila ob sprejemu omenjenega sporazuma ter močnejšem boj proti korupciji. Amra Zejneli, novinarka Radia Svobodna Evropa opiše veselje stališče opozicije.
Razlog za odlašanje tiči v pomanjkanju podpore med poslanci. Računico vlade opiše Zejneli.
Deset poslancev srbske manjšine je bilo tako po besedah predstavnikov vlade odgovornih za današnji neuspeh. Kljub današnji neprisotnosti pa imajo ravno oni tudi interes v ratifikaciji demarkacije. Njihovo aktualno stanje opiše Tanja Fajon, poročevalka evropskega parlamenta za vizni režim Kosova.
Kaj bi neratifikacija pomenila za Kosovo. Ponovno Fajon.
Fajon poudarja, da pri demarkaciji ne gre za edini pogoj EU, ko gre za vizno liberalizacijo.
Poleg omenjenih potez pa bo morala kosovska vlada v kratkem ugrizniti v še eno kislo jabolko, in sicer vprašanje večinsko srbskih občin na severu države. Eraldin Fazliu s spletnega portala Kosovo 2.0.
V tej luči lahko vidimo tudi izjave ameriškega podpredsednika Josepha Bidna ob njegovem obisku na Kosovu, pove Fazliu:
Prestavitev glasovanja o sporazumu pa po mnenju Faliuja ne bo destabilizirala tamkajšnje vlade, temveč prinesla več dialoga z opozicijo. Temu nakljub pa bi na Kosovu lahko prišlo do predčasnih volitev. Fazliu:
Dodaj komentar
Komentiraj