Sobotni nakupi?
Prizadevanju za zaprtje večine trgovin ob nedeljah se obeta novo poglavje. Sindikat trgovinskih delavcev Slovenije je namreč 14. septembra sporočil, da je pričel z zbiranjem podpisov delavk in delavcev v podporo noveli zakona o trgovini. Peticija je namenjena izkazu podpore spremembi pred zasedanjem državnega zbora, ki bo 21. septembra že tretjič obravnaval zaprtje trgovin.
Predlog za zaprtje trgovin ob nedeljah je aprila letos vložila Levica na pobudo Sindikata trgovinskih delavcev. Takrat so bile trgovine sicer ob nedeljah že zaprte, saj je bil to čas najstrožjih ukrepov proti širjenju novega koronavirusa. Sledila je prva obravnava, na kateri je novela dobila podporo 65-ih poslancev, medtem ko jih je bilo 12 proti. To je pomenilo, da je bil predlog primeren za nadaljnjo presojo. Novela je po besedah predlagatelja uveljavljala voljo, izraženo z referendumom leta 2003, ko je v veliki večini prevladala želja po zaprtju trgovin - takrat se namreč iz tega ni izcimilo nič. Pobudo za referendum je takrat vložil Sindikat trgovinskih delavcev, ki je za razpis zbral potrebne podpise državljanov. Ob sicer zelo nizki, okoli 25-odstotni volilni udeležbi je nedeljsko zaprtje trgovin takrat podprlo 58 odstotkov volivcev. Dve leti kasneje je ustavno sodišče odločilo, da tak zakon ni v neskladju z ustavo in da ne posega na neustaven način v odnos med delodajalcem in zaposlenim. V zakonu, s katerim je državni zbor uveljavil referendumsko voljo, je nedeljsko zaprtje trgovin že močno zvodenelo. A zakon je bil v veljavi le nekaj mesecev, ko je ustavno sodišče v drugi sodbi razveljavilo njego ključen del zakona in dovolilo odprtje trgovin z nujnimi življenjskimi potrebščinami. Od takrat naprej so neuspešni predlogi za zaprtje trgovin ob nedeljah, ki jih po navadi vlagajo opozicijske stranke, že postali stalnica.
Predlog predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah in dela prostih dnevih, izjema pa so trgovine na bencinskih servisih, ki imajo manj kot 200 kvadratnih metrov površine, na avtobusnih in železniških postajah, letališčih in podobno. Prav tako je predvidena izjema za trgovine v velikosti do 200 kvadratnih metrov, ki so v lasti samostojnih podjetnikov - če bodo ti ob nedeljah delali sami.
V drugi obravnavi, ki je potekala sredi junija, vlada novele ni podprla, svoj glas pa so ji odrekli tudi poslanci SNS in SMC. SMC je uspela uvedba amandmajev, ki k izjemam dodajajo trgovine v pristaniščih, na mejnih prehodih in v turističnih centrih. Poleg lastnikov oziroma pravnih predstavnikov lastnikov majhnih trgovin, pa kot primerne za nedeljsko delo smatrajo tudi dijake, študente ter osebe, ki opravljajo začasna in občasna dela.
Pred tretjo obravnavo, ki je na dnevnem redu čez pet dni, pa se je Sindikat delavcev trgovine odločil glasneje izraziti voljo tistih, ki jih novela zares zadeva - zaposlenih v trgovinah. Več pove predsednica sindikata Vesna Stojanovič.
S peticijo pa v sindikatu ne želijo le izraziti želje po prostih nedeljah, pač pa opozarjajo tudi na prenizke plače delavcev. Javnost in parlament želijo tudi seznaniti s preobremenjenostjo, ki izhaja iz premajhnega števila zaposlenih. Ob nizki plači in premnogih nadurah se pomembnost enega zagotovljenega prostega dne - še posebej nedelje - še poveča, razloži Stojanovič.
Največji nasprotniki sprejetja novele so seveda trgovci. Predstavlja jih Trgovinska zbornica Slovenije, ki trdi, da bi taka sprememba močno prizadela slovensko gospodarstvo. Menijo namreč, da bi s tem ljudje porabili manj denarja - tako bi šlo manj davka v davčno blagajno -, hkrati pa napovedujejo, da bodo nakupov željni slovenski potrošniki odšli v tujino. Ob nedeljah naj bi trgovina pridobia pomemben del dobička, zato trdijo tudi, da bi s tem izgubili mnogo delovnih mest v trgovini ter v drugih sektorjih. Argumenti nikakor niso novi. Pred petnajstimi leti je takratni direktor Mercatorja Zoran Janković obljubil odpuščanje 500 zaposlenih in krivdo za to pripisal sindikatom.
Stojanovič meni, da ni niti praktičnega niti finančnega razloga, da bi trgovine ob nedeljah ostajale odprte.
V TZS izpostavljajo problematičnost zapiranja trgovin, navdušeni pa niso niti nad socialnim dialogom, ki ga s sindikatom bojda sploh ni, saj njegovi predstavniki niso pripravljeni na pogovor. Stojanovič se z njimi sicer strinja, a poudarja, da zakon sprejema parlament in ne TZS.
Parlament bo 21. septembra torej razpravljal o noveli, ki bi uresničila voljo, izraženo leta 2003, in ki jo podpira tako sindikat kot delavci, ki jih sprememba najbolj zadeva.
Dodaj komentar
Komentiraj