Trgovcem blagajne, pozabljivim kupcem kazni
Dobršen del današnje redne majske seje poslanci namenjajo predlogu zakona o davčnem potrjevanju računov, ki ga je vlada sicer potrdila v začetku maja in ki predvideva uvedbo davčnih blagajn. Čeprav so bile tako imenovane virtualne davčne blagajne uvedene že v času vlade Alenke Bratušek in finančnega ministra Uroša Čuferja, je vlada Mira Cerarja že v koalicijski pogodbi napovedala poostren fiskalni nadzor tudi s prevetritvijo sistema elektronskega preverjanja računov oziroma z uvedbo davčnih blagajn. Po akcijskem načrtu je Ministrstvo za finance v začetku spisalo zakonski predlog, ta pa je tako pred kot med in po javni razpravi naletel na številne pomisleke.
O številnih pomislekih glede uvedbe davčnih blagajn smo v naših informativnih oddajah v preteklih mesecih že govorili, med zadnjimi se je pripombam zakona o davčnem potrjevanju davčnih računov pridružila Zveza potrošnikov Slovenije. Kot bomo slišali v tokratnem Offsajdu, zveza opozarja na nesprejemljivo kaznovanje potrošnikov v primeru neshranjevanja računov. Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin pojasnjuje, da se s tem breme nadzora nad plačevanjem davkov prelaga na kupce.
Kot smo slišali, bomo po dikciji predlaganega zakona, ki se mu kljub določenim pripombam v parlamentu obeta podpora, račune primorani shranjevati tudi za čas trajanja garancije kupljenega izdelka. Ob dejstvu, da smo potrošniki vezani na ohranitev računov že zaradi možnosti morebitnega uveljavljanja garancijske pravice, se zdi ukrep obveznega hranjenja in predvidenih kazni toliko bolj nesmiseln. V zvezi potrošnikov pa si ob tem postavljajo tudi vprašanje nadzora na tem področju.
Slovenija je pri ukrepu obveznega shranjevanja računov za obdobje garancijskega roka svojevrsten unikat. Čeprav na Zvezi potrošnikov analize niso naredili, pa Kutin ne pozna države, ki bi potrošnikom za neshranjevanje računov v daljšem obdobju nalagala visoke denarne kazni.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so v zvezi s predlogom zakona, ki uvaja davčne blagajne, pripravili tudi amandmaje, ki bi obvezno shranjevanje računov črtali, v zvezi s tem pa na njihovi spletni strani poteka tudi peticija.
Kot opozarja Kutin, pa je vse bolj opazna tudi tendenca, da vlada davčne ukrepe prelaga na ramena potrošnikov. Ob tem se namesto z raznimi stimulacijami, s katerimi bi potrošnike in poslovne subjekte pozvala k večji finančni disciplini, potrošnikov loteva s sankcijami.
Če bo predlog zakona o davčnem potrjevanju računov potrjen, bo začel veljati z začetkom prihodnjega leta, povsem zaživel pa bo namreč ob koncu leta 2017, saj je predvideno dvoletno prehodno obdobje. V tem času bodo lahko davčni zavezanci račune izdajali prek vezane knjige računov in jih nato v 10-dnevnem roku potrjevali pri Finančnem uradu Republike Slovenije, krajše FURS.
Davčne blagajne bodo podatke o izdanih računih pri plačilih z gotovino po spletu pošiljale neposredno na FURS, kar naj bi po optimističnih napovedih vlade močno zajezilo davčne utaje. Kot smo slišali že v našem februarskem Offsajdu, Ministrstvo za finance z naslova dodatno pobranega davka na dodano vrednost pričakuje 50-100 milijonov evrov, čemur pa ne verjamejo na Obrtno-podjetniški zbornici Sloveniji, krajše OZS. Njen predsednik Branko Meh ostaja do tega, da bi davčne blagajne pripomogle k večji fiskalni disciplini v Podalpju, skeptičen.
izjava
Predlog obravnavanega zakona predvideva, ko gre za vzpostavitev davčnih blagajn, pozna malo izjem. Davčni zavezanec bo postopka potrjevanja računov preko davčnih blagajn opravičen le, če se njegova elektronska naprava zaradi tehničnih težav ne bo mogla povezati s centralnim informacijskim sistemom na Finančnem uradu. V tem primeru se bo moral poslužiti že omenjene vezane knjige računov. Ker je izjem malo, se na Obrtno-podjetniški zbornici bojijo visokih stroškov, ki jih bo predvsem manjšim obrtnikom prinsela uvedba davčnih blagajn.
Na Obrtno-podjetniški zbornici so ob tem postregli s podatkom, da je na Hrvaškem zaradi stroška uvedbe davčnih blagajn svojo dejavnost moralo zapreti 12 odstotkov gostincev, na Švedskem pa 14. Toda če na OZS, ko gre za stroške in posledice uvedbe davčnih blagajn, radi pokukajo na Hrvaško, pa je drugače, ko gre za podatke o učinkovitosti tovrstnega ukrepa. V sosednji državi naj bi po nekaterih podatkih v prvem letu uveljavitev fiskalnih blagajn pobrali za 18 odstotkov več davkov, kar pa je po mnenju Meha, s katerim zaključujemo tokratni Offsajd, nemogoče preslikati na Slovenijo.
Dodaj komentar
Komentiraj