Turizem pod gradom
Lepo pozdravljeni v tretjem avgustovskem lokalnem OFFsajdu. Danes se odpravljamo v občino Podčetrtek, kjer bomo preverili stanje turizma v teh razburkanih koronačasih.
Pretežno v turizem in vinogradništvo ter vinarstvo usmerjena občina leži tik ob zloglasni žici - na slovensko-hrvaški meji. A to turističnega razvoja tamkajšnjih krajev ni ustavilo, saj že dlje časa plujejo na valovih uspešnih turističnih rezultatov.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je občina leto v turističnem smislu začela rekordno: v prvih dveh mesecih je število prenočitev domačih in tujih turistov preseglo številko 60 tisoč. Na začetku marca je sicer bilo še nekaj turistov, po razglasitvi epidemije pa se je turistično kolesje začelo ustavljati. A le na videz. Več pove direktor Turizma Podčetrtek, gospodarskega interesnega združenja za pospeševanje turizma v občinah Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli, Boštjan Misja.
Misjevi trditvi, da podčetrški turizem vsaj sedaj ne občuti posledic novega koronavirusa, v veliki meri pritrjujejo tudi junijske številke Statističnega urada. Seštevek prenočitev domačih in tujih gostov v občini je za letošnji junij sicer za okoli 4000 prenočitev manjši kot junija 2018 ali junija 2019. Nekoliko nižjim številkam botruje predvsem manjši obisk tujih gostov - največ jih je navadno iz Hrvaške, Italije in Avstrije - se je pa povečalo število prenočitev domačih gostov. Razlog? Uvedba turističnih bonov, ideja, za katere je verjetno vzklila prav na zeljniku lokalca Zdravka Počivalška. O bonih več pove Misja.
Nad vasico Olimje, dobre tri kilometre vzhodno od Podčetrtka, kjer kraljuje minoritski, nekdaj pa pavlinski samostan s tretjo najstarejšo lekarno v Evropi, v bližini pa je tudi znamenita čokoladnica, se razprostira Jelenov greben. Destinacija je več kot zanimiva: jeleni, srne in mufloni se prosto sprehajajo po posestvu, piko na i pa postavi lokalna kulinarika. Da se je turistično kolesje zgodaj spomladi ustavilo zgolj na videz, potrdi direktor posestva Borut Ježovnik.
Na Jelenovem grebenu je sicer nekaj več kot 20 redno zaposlenih, v času najintenzivnejše turistične sezone - tudi zdaj - pa zaposlujejo tudi prek študentske napotnice. Pomemben delež poslovanja predstavljajo še različne pogostitve, poroke in rojstni dnevi.
Ježovnik se nadalje razgovori o problematiki tujih gostov. V zadnjih letih so destinacijo za svojo vzeli Rusi in tudi Hrvati.
Že pred koronaizpadom pa so se v podjetju odločili za delno preusmeritev: povečali bodo namreč lastno proizvodnjo spominkov - od marmelad in klobas do lesnih izdelkov, ki pa jih bodo še naprej prodajali ne le turistom, pač pa intenzivneje tudi drugim podjetjem.
Odpravimo se še v Terme Olimia, ki so največji gospodarski subjekt v občini in gonilo razvoja tudi na širšem območju. Ponujajo nastanitve v hotelih, aparthotelu in apartmajih. Če so bili nekoč najbolj znani po zdraviliškem turizmu, so temu dodali še wellness in družinsko ponudbo. V Podčetrtku je v podjetju skupno zaposlenih nekaj manj kot 300 delavcev, v Termah Tuhelj na Hrvaškem, ki je v njihovi večinski lasti, pa okrog 180 delavcev. V podjetju se je na ministrsko funkcijo pripravljal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, pod čigar vodstvom so se nekdaj Atomske toplice preimenovale v Terme Olimia.
A dovolj o občih dejstvih, posvetimo se aktualni problematiki. O krizi zaradi novega koronavirusa in aktualni situaciji več pove prokurist v Termah Olimia, Vasja Čretnik.
V bližnji prihodnosti v Termah Olimia ne bodo zagnali novih obsežnih investicij, kot je na primer gradnja nove turistične infrastrukture. Strateške načrte bodo vsled novega koronavirusa zamaknili nekoliko v prihodnost, cilj podjetja pa je stabilizacija poslovanja v teh nepredvidljivih razmerah, ko se trgi dnevno odpirajo in zapirajo. Kot na Jelenovem grebenu pa tudi tu v času zaprtja niso stali križem rok. Čretnik.
Struktura gostov se je tudi pri njih, kot pričakovano, bistveno spremenila.
Medtem ko je bil Borut Ježovnik z Jelenovega grebena v pogovoru nekoliko kritičen do vladnih ukrepov, češ da premalo pomagajo gospodarstvu, saj da se preveč osredotočajo na posamezne socialne ali poklicne skupine, pa je Vasja Čretnik do ukrepov bolj prizanesljiv. Sicer k dihotomiji med mnenjema zagotovo prispeva velikost podjetja. Čretnik.
Pomen turizma in naloge turističnih delavcev predstavi še direktor Turizma Podčetrtek Boštjan Misja.
Pa zaključimo še z enim rekom, če smo ravno otvorili sezono rečenic: “Turizem smo ljudje.”
Vir slike: kozjansko.info
Dodaj komentar
Komentiraj