Upoštevati karanteno ali obdržati službo?
V imenu boja proti pandemiji novega koronavirusa so mnoge države zaprle svoje meje. Nihče ne gre noter in nihče ven. No, razen lastnikov vikendic. Tisti, ki pa so v zadnjem hipu še prestopili mejo ali pa se vrnili domov iz tuje države, so primorani v dvotedensko samoizolacijo. Ta ukrep je začel veljati 14. marca, ko je Hrvaška predvsem za dnevne delavce v Beli krajini in na Dolenjskem zaradi visoke možnosti okužbe odredila karanteno. Tako jih je ob vrnitvi domov pričakala policija, ki jim je odredila samoizolacijo doma. Za prekršitev je zagrožena globa vsaj 1100 evrov. Javiti se morajo tudi epidemiologu in osebnemu zdravniku, prav tako pa so o svoji izolaciji dolžni obvestiti delodajalca. Ta ima dolžnost, da jim nudi enake možnosti, kot bi jih vsem drugim - da obdržijo službo do konca epidemije. Med karanteno pa bolniško tako ali tako plačuje zdravstvena zavarovalnica.
Približno tako je potekal 14. marec za zaposlenega v Obalnem domu upokojencev Koper in sindikalnega zastopnika Mitjo Batagelja. Ta se je vsak dan vozil na delo iz Hrvaške v Slovenijo. Ob poskusu vrnitve mu je bila odrejena dvotedenska samoizolacija, saj je ukrep začel veljati prav tisto soboto. Ob odredbi so ga pristojni mejni organi posvarili pred kaznijo ter mu predlagali naj pokliče epidemiologa. To je Batagelj dva dni pozneje, torej 16. marca, tudi storil, delodajalca pa je o nezmožnosti prihoda na delo obvestil še dan prej. V odgovor mu je Obalni dom upokojencev poslal izredno odpoved delovnega razmerja, saj naj bi Batagelj od dela izostajal neopravičeno. Vodstvo doma odločitev utemeljuje s tem, da je bil odlok veljaven le za dnevne delavce v Beli krajini in na Dolenjskem.
Več o situaciji pove predsednica Sindikata za zdravstvo in socialno varnost Slovenije, Irena Ilešič Čujovič.
Zakaj direktorica Neva Tomažič ne verjame dokazilom, ki jih je zbral Batagelj, ni znano. Na očitek doma upokojencev, da zaposleni ni bil naveden v registru za sledenje ljudem, ki jim je odrejena karantena, sindikat odgovarja, da takrat tak register sploh še ni obstajal. Čujovič pove več o zmedi, ki je vladala na mejah, in odločitvi delodajalca, da že v izhodišču krivi delavca.
Čujovič razloži tudi, zakaj je prenehanje Batageljevega delovnega razmerja slabo ne samo zanj, pač pa za vse zaposlene v domu upokojencev. Batagelj je bil namreč tudi sindikalni zastopnik, torej glas vseh ostalih delavcev.
Pri upoštevanju navodil glede karantene pa ne gre le za željo po obdržanju tistega jurja. Predsednik Nezavisnih hrvatskih sindikatov Krešimir Sever trdi, da je varovanje prebivalstva pred razširitvijo novega koronavirusa tudi dolžnost vsakega državljana. Pove nam tudi več o poteku samoizolacije na Hrvaškem.
V času karantene plača delavca ne pride iz žepa delodajalca, pač pa jo krije zdravstvena zavarovalnica. Več Sever.
Po končani karanteni pa morajo imeti delavci enake možnosti in pravice za nadaljevanje delovnega razmerja kot tisti, ki jim ta ni bila odrejena. To pomeni, da jim mora delodajalec omogočiti delo od doma, jih uvrstiti na čakanje ali pa jim omogočiti, da koristijo dopust. Sever opozarja tudi, da delavec v nobenem primeru ne bi smel biti oškodovan zaradi odrejene karantene.
V Sindikatu za zdravstvo in socialno varnost so napovedali tožbo Obalnega doma na deželnem sodišču v Kopru. Batagelj je medtem priskrbel dokumente - potrdila policije in sanitarne inšpekcije, ki po mnenju sindikata dokazujejo resničnost ter nujnost karantene in posledično nezmožnost prihoda na delo. Če odredbe ne bi upošteval in bi vseeno poskusil priti na delo, bi tvegal velike finančne posledice. Seveda pa ne gre izključiti možnosti, da se tako tveganje vodstvu doma morda zdi trivialno.
Dodaj komentar
Komentiraj