Na Poljskem so ta vikend izbrali novega-starega predsednika države Andrzeja Dudo. Ta je za zmago zbral le slab odstotek več od nasprotnika Rafala Trzaskowskega, zdajšnjega župana Varšave. 

Pot do izvolitve nastavljenega kandidata Zakona in pravičnost pod taktirko predsednika stranke Jaroslawa Kaczinskega pa ni bila preprosta, saj je bil prvi datum napovedan ravno za čas prvega vala novega koronavirusa, ki je za veliko večino evropskih držav pomenil konec javnega življenja in zadrževanje v lastnih bivališčih s krajšimi izleti v trgovino. Predvideni datum volitev je bil 10. maj, ki pa sredi aprila ni več deloval kot resnična možnost. Tako so se začela pogajanja o strukturi samih volitev - največja stranka Zakon in pravičnost je predlagala, da se glasovanje izvede po pošti, ob datumu. Da bi bilo to možno, bi se morala spremeniti volilna zakonodaja, kar pa je manj kot šest mesecev pred volitvami Ustavno sodišče označilo za neustavno, čeprav je spodnji dom parlamenta zakonodajo odobril in je padla šele v senatu, v katerem imajo večino opozicijske stranke. 

Z glasovanjem po pošti so se pojavile tudi druge težave, kot je na primer učinkovita dostava glasovnic tako na Poljskem kot v tujini. Prav tako ni bilo znano, ali bodo ljudje glasovnice pustili v nabiralnikih ali jih bo treba kam poslati. Zaradi vseh teh nejasnosti so tudi koalicijske partnerice stranke Zakon in pravičnost predlog sprejele s hladnim odzivom. Desnoliberalna koalicijska stranka Sporazum je tako predlagala dveletno podaljšanje mandata Dudi, kar je opozicija zavrnila in namesto tega želela volitve premakniti na maj leta 2021. S tem pa ni bilo konec zapletov, ki so spremljali organizacijo volitev - konec aprila, ko zakonodaje o možnosti izvedbe poštnega glasovanja sploh še ni bilo, je več županov prejelo nepodpisana, anonimna elektronska sporočila, bojda od Poljske pošte, ki so zahtevala osebne podatke občanov - skupno kakih 30 milijonov, tako, informativno, pa tudi za izsilitev volitev. 

Ob dogovoru, da bo prvi krog potekal 28. junija, drugi pa 12. julija, je kandidaturo oznanilo 11 kandidatov, ki so uspeli zbrati potrebnih 100.000 podpisov. V prvem krogu je tako največ glasov dobil Duda, ki je vodil s približno 44 odstotki, medtem ko jih je drugouvrščeni Trzaskowski pridobil dobrih 30. V prvem krogu je domnevno zaradi koronavirusa potekla le ena javna debata, v drugem krogu pa se kandidata preprosto nista želela soočiti - s tem pa so bili volivci prikrajšani za možnost primerjave programov.

Duda je volitve zmagal za le dober odstotek, rezultat pa kaže na razdvojenost družbe in ločitev na ruralne ter urbane predele. V večjih mestih je večino glasov dobil Trzaskowski, prav tako pa se je pokazala lomnica med generacijama - ljudje, starejši od 50 let, so se večinoma opredelili za Dudo, mlajše in predvsem manj verne generacije pa so svoj glas dale Trzaskowskemu. To je prvič po pol desetletja, da je opozicijski stranki uspelo priti blizu zmagi nad vladajočo Zakon in pravičnost. Tej sta uspeli dve stvari - mobilizacija starejših, ki se do zdaj niso aktivno udeleževali volitev, in razširitev socialnih programov, ki so veliko Poljakom pomagali iz revščine. Varšavski sociolog in novinar za časnik Socialna Evropa Gavin Rae komentira, ali ima opozicija sploh kakšno možnost za zrušitev nadvlade Zakona in pravičnosti.

Izjava

Naslednje volitve se na Poljskem obetajo leta 2023, kar daje koaliciji tri leta, da nemoteno vlada in spreminja zakonodajo. Kampanja Dude je temeljila večinoma le na zastraševanju in stavi na to, da se ljudje nepoznanega bojijo. Tako je LGBT+ skupnost označil za ideologijo, nevarnejšo od komunizma, Trzaskowskega pa je obtožil seksualizacije otrok, ko se je ta zavzel za reprezentacijo vseh, ki živijo na Poljskem. Med samo kampanjo je tudi javna televizija, ki je že dolgo v pesti vlade, poročala le o zmagah Dude in porazih Trzaskowskega. Rae razloži, kakšne moči si predsednik države lasti in kako je videti nadzor nad javnimi mediji.

Izjava

Utež popolni prevladi nad mediji pa naj bi bile privatne medijske hiše, ki imajo lastne težave. V mnogih predelih je javna televizija edina, ki ima signal, za druge pa je edina, ki si jo lahko privoščijo. Situacije ne izboljša dejstvo, da so lastniki največje privatne televizije TVN Američani. Vseeno pa privatne medijske hiše omogočajo vsaj trohico nadzora nad dejanji vlade in Dude, zato jih je treba utišati. Pripravlja se zakon, ki bo omogočal ne nacionalizacije, pač pa “polonizacijo” medijev - torej, izničil prisotnost tujih lastnikov. Rae omeni še druge posledice, ki se jih je nadeja. 

Izjava

Volitve so imele nepričakovano visoko udeležbo - svoj glas je oddalo skoraj 20 milijonov ljudi, torej 68 odstotkov volilnih upravičencev, kar pa ni enoznačno dober pojav. Čeprav se je opredeljenost lomila skoraj na polovici, vseeno tolikšna udeležba podeljuje legitimnost predsedniku, predstavniku tretjine populacije.