Zaplezani konflikt Gorskega Karabaha

Zaplezani konflikt Gorskega Karabaha

Aktualno-politična novica
29. 9. 2020 - 17.00
 / OFFsajd

V nedeljo so v Gorskem Karabahu po štirih letih zopet izbruhnili oboroženi spopadi, ki so eskalirali do te mere, da sta obe vpleteni državi, Armenija in Azerbajdžan, razglasili vojno stanje, predsednik tamkajšnje separatistične republike Arcah Arajik Hartunjan pa je odredil mobilizacijo za boj sposobnih moških Gorskega Karabaha. Gre za najhujše spopade na območju, kjer živi večinsko armensko prebivalstvo, leži pa znotraj meja Azerbajdžana in je mednarodno prepoznano kot del azerbajdžanske države od leta 1994, ko sta sprti strani dosegli premirje. To je bilo sicer krhkega značaja, saj je večkrat prišlo do kršenja dogovora o prekinitvi spopadov, ki so se od leta 2008 odvijali redno. Aprila 2016 je konflikt prerasel v štiridnevno vojno, v kateri je umrlo več kot dvesto ljudi.

Pogovarjali smo se z Borisom Čibejem, poročevalcem zunanjepolitične redakcije časnika Delo. Kot pravi, razloga za tokratni spopad ni mogoče zvesti na en skupni imenovalec.

Izjava

Kot zunanji dejavnik Čibej navaja delovanje države, ki v zadnjem času močno krepi svojo prisotnost v mednarodni skupnosti, saj se zapleta v diplomatske, včasih pa tudi skorajda vojaške spore z drugimi državami – to je ...

Izjava

O konfliktu med Azerbajdžanom in Armenijo v regiji Gornji Karabah
 / 8. 4. 2016
Armensko-azerbajdžanski spor okoli Gorskega Karabaha je sicer treba osmišljati predvsem skozi zgodovinsko perspektivo. Če se omejimo na minulo stoletje, je za konflikt pomemben predvsem čas oktobrske revolucije in Transkavkaške federacije, v kateri je imel Gorski Karabah avtonomen status. Po razpadu federacije so Gruzija, Armenija in Azerbajdžan za kratek čas obstajale kot neodvisne republike, nato pa leta 1922 postale del Sovjetske zveze. Že prej je centralni komite komunistične partije z Josipom Stalinom v vlogi ljudskega komisarja za narodnostna vprašanja odločil, da Gorski Karabah dobi status avtonomne oblasti v okviru Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike. Kljub armenskemu nasprotovanju je konflikt za časa trdne Sovjetske zveze nekoliko potihnil, zgodovinski spomin pa je ostal.

Izjava

Leta 1988, ko je bila Sovjetska zveza na robu razpada, je v Gorskem Karabahu izbruhnila vojna. Povod zanjo so bile zahteve karabaških Armencev, ki so ob uvedbi politike glasnosti predsednika Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ponovno povzdignili glas in zahtevali avtonomijo.

Izjava

Ob posredovanju mednarodne skupnosti je do prekinitve ognja, kot rečeno, prišlo leta 1994. Tudi danes dogajanje v Gorskem Karabahu spremljajo tuje države, med njimi že omenjena Turčija, ki naj bi na območje poslala svoje borce iz sirskega bojišča. V Zakavkazju je s svojim vplivom seveda prisotna tudi Rusija, zaradi česar je Gorski Karabah le še eno od območij, kjer kot po šahovnici figure pomikajo voditelji drugih držav.

Izjava

Gorski Karabah, ki se razteza na 4400 kvadratnih kilometrih, je sicer razmeroma redko poseljen, njegova posebnost pa je, da leži globoko v Azerbajdžanu in nima meje z Armenijo. Kako na teritoriju ene države sploh sobivata dve etnični skupini?

Izjava

Bolj kot prelomen spopad v bitki za Gorski Karabah se trenutni nemiri kažejo kot ena izmed etap, ki ne bo prinesla dokončnega odgovora za to območje. Karabah v prevodu sicer pomeni črni vrt, zato se rešitev morda ponuja v izreku iz Voltairovega Kandida, ki pravi, da mora vsak obdelovati svoj vrt.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.