PETNAJST NEPREMIŠLJENIH SPREMEMB ZAKONOV

Začenjamo v Sloveniji, kjer se ob koncu šolskega leta na področju osnovnega šolstva dogaja precej sprememb. Prva od teh, ki med šolskimi delavci dviga precej prahu, je novica, da učitelji, zaposleni za nedoločen čas, v osnovnih šolah ne bodo več dopolnjevali petine delovne obveznosti pri predmetih, za katere nimajo ustrezne izobrazbe.

Do zdaj so učitelji pogosto poučevali več predmetov in na ta način dosegli polno delovno obveznost. Od zdaj to več ne bo mogoče. Prvotna ocena je, da je veliko učiteljev, ki zdaj ne bodo več mogli doseči polne zaposlitve, natančna številka pa ni znana. To zakonsko pravico so s pridom izkoriščale vse osnovne šole, posebej pogosto pa manjše šole, na katerih so učitelji zaradi manjšega števila razredov potrebovali delo na drugem delovnem mestu, da so dosegli polno število delovnih ur. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport jim svetujejo, naj polno zaposlitev poiščejo z dopolnitvijo na sosednjih šolah, prav tako pa na ministrstvu trdijo, da odpuščen ne bo nihče - le plače bodo morda manjše. Težav s tem novim predpisom je več. Učitelji, ne le na osnovnih, pač pa tudi na srednjih šolah, so zaradi razdrobljenosti predmetov pogosto že prisiljeni poučevati na več šolah, zaradi česar imajo razbite urnike in se težje posvečajo učencem. Spomnimo tudi na nedavne protestne shode, kjer so učitelji in šolski delavci opozarjali na mizerno stanje učiteljskih plač.

Imamo podatke o letošnji beri novopečenih dijakov. Na 23.134 razpisanih mest se jih je vpisalo 17.657. Največ zanimanja so poželi programi srednjega strokovnega izobraževanja in programi gimnazije. Sledili so programi srednjega poklicnega izobraževanja, najmanj vpisa pa so beležili programi nižjega poklicnega izobraževanja. S tem se nadaljuje trend rahlega upadanja vpisa v gimnazijske programe.

Mariborska univerza je po izvolitvi novega rektorja, Zdravka Kačiča, dobila še novo prorektorsko ekipo. Senat mariborske univerze se je na izredni seji 3.julija seznanil z odstopi dosedanjih prorektorjev. Ti so, skupaj z dosedanjim rektorjem Igorjem Tičarjem, zaradi obilice nepravilnosti morali končati delo pred prenehanjem mandata. Senatorji so podali pozitivna mnenja o novih prorektorjih, ki z današnjo sredo pričenjajo mandate. Z dosedanjih mest prorektorjev so se poslovili Nataša Vaupotič, Niko Samec, Žan Jan Oplotnik, Jernej Turk, Marko Jesenšek in Maja Žibret, le prorektorica za razvoj kakovosti, Lučka Lorber, bo mandat obdržala do konca leta. Nove prorektorske funkcije so nastopili Janja Hojnik, Miralem Hadžiselimović, Marina Tavčar Kranjc, Zoran Ren in Urban Bren. Ti bodo zasedli prorektorat za študijsko dejavnost, prorektorat za znanstveno-raziskovalno dejavnost, prorektorat za prenos znanja, kakovost, kadre in pravne zadeve ter prorektorat za infrastrukturo.

Pojdimo v tujino. Na Univerzi v Oklahomi se obetajo spremembe. Novi predsednik univerze, Jim Gallogly [džim gal-uh-gi], je na prvi delovni dan odstavil osem od petindvajsetih predstavnikov vodstev v upravi univerze. Podobno je ravnal tudi z nižjimi kadri. Gallogly je odslovil vodje sektorjev treh visokošolskih kampusov, vodjo sektorja za administracijo in finance ter vodjo sektorja za revizijo. Menjava predsednika in kadra je povezana s 36 milijoni dolarjev izgube letno, ki jo beleži univerza. Novi predsednik kljub luknji govori o ambicijah in želi podvojiti število raziskav na univerzi.

Trumpova administracija je ukinila Obamovo politiko, ki je - kot del politike pozitivne diskriminacije - univerze ob vpisovanju študentov na študijske programe vzpodbujala k upoštevanju kandidatove rase. Administracija, z Jeffom Sessionsom na čelu, je ob preklicu šestih programov, sprejetih med letoma 2011 in 2016, sporočila, da gre pri politiki pozitivne diskriminacije na univerzah za nepotrebne, zastarele programe, ki so v neskladju s siceršnjo zakonodajo ali pa so sami po sebi napačni.

Obamova administracija, ki je reforme sprejela med letoma 2011 in 2016, je takrat sporočala, naj kandidatova rasa ne bo odločilni faktor pri odločanju za sprejem kandidata. Opozarjajo, da je namen politike ta, da veča pestrost ras na univerzah. Tokratne spremembe seveda prihajajo v paketu s preklici ali upočasnitvami reform na področju šolstva na vseh nivojih. Pred nedavnim je tako ministrica za izobraževanje, Betsy DeVos, upočasnila implementacijo programa, ki bi izboljšal način obravnave nebelih otrok s posebnimi potrebami.

Ena izmed najbolj kvalitetnih profitnih univerz v ZDA, Univerza Grand Canyon, je postala neprofitna. V drugem poizkusu - prvi se je zgodil leta 2016 - jim je uspelo. Čeprav se na prvi pogled zdi novica dobra - več raziskovanja, poudarka na predavanjih in manj zasledovanja dobička - se nekateri opazovalci bojijo, da bi lahko bilo vse le trik za izogib vse močnejšim regulacijam profitnih visokošolskih ustanov.

Na spletni strani RateMyProfessors.com [rate my professors . com] so po dolgi in burni razpravi prek socialnih medijev ukinili ocenjevalno lestvico “vročičnosti”, ki jo je ponazarjalo število feferonov, ki jih je lahko posamezen profesor prejel.

V Veliki Britaniji so zagotovili, da bodo, vključno z letošnjo generacijo novih študentov, študentom iz držav članic Evropske unije ohranili iste pravice oziroma jim ne bodo nalagali dodatnih obveznosti. Pomnimo, zaradi brexita, ki prihaja naslednje leto, bodo državljani Evropske unije v Veliki Britaniji izgubili dobršen del pravic zaradi prenehanja mnogih mednarodnih pogodb in evropskega prava. Dolgo časa ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo z mnogimi mladimi državljani EU, ki v Veliki Britaniji študirajo.

Novice sta v nevzdržni, neizprosni in mukotrpni soparni vročini zbrala Zala in Matija.