Teslati

Teslati

Oddaja
19. 4. 2016 - 7.30

»Človek prihodnosti«, »človek, ki je osvetlil svet, »genij, ki je naelektril človeštvo« - ne, to ni Borut Pahor, on je samo pritisnil na gumb v Cankarjevem domu in odprl razstavo, posvečeno Nikoli Tesli. Okno v prihodnost bo odprto vse do takrat, ko 6. november postane sedanjost. Razstava je namenjena širšemu občinstvu in predvsem mladim - poleg subvencioniranih vstopnic, so tudi neposredno vključeni v pripravo razstave. Aleksandra Krajnović, dijakinja 4. letnika, je ena izmed tistih, ki sodelujejo pri prezentaciji eksponatov obiskovalcem. Sama je povedala več o tem, kako se je vključila v projekt.

Izjava v posnetku oddaje.

Pojasnila je, da je bil razpis namenjen predvsem študentom elektrotehnike in ne fizike, saj se tudi Teslo navadno uvršča med prve, obenem pa je za razumevanje in prezentacijo njegovih izumov in idej potrebno specifično znanje iz področja električnega inženirstva. Aleksandra je povedala tudi več o razstavi, kaj ta vključuje in kako je zastavljena.

Izjava v posnetku oddaje.

Tesla je sicer vse bolj znan, celo razvpit, njegovo raziskovalno delo pa mestoma postaja bolj predmet mejnih ved kot šolskega programa. Vsaj jaz se ne spomnim, da bi ga posebej omenjali. Njegov stolp za brezžični prenos energije pa je itak postal nekakšen zaščitni znak oziroma simbol raziskovalcev mejnih področij. Z direktorjem Gimnazije Bežigrad in profesorjem fizike, magistrom Cirilom Dominkom, sem govoril o vključenosti Tesle v srednješolski učni načrt.

Izjava v posnetku oddaje.

Profesorja Dominka sem vprašal, kaj so po njegovem mnenju tista elementarna znanja o Tesli in njegovih idejah, ki bi morala biti znana vsem gimnazijskim maturantom.

Izjava v posnetku oddaje.

Teslov sistem polifaznih tokov je največji uspeh doživel na Niagarskih slapovih, kjer so takrat zgradili največjo elektrarno na svetu, ki je bila tedaj pravo čudo tehnike. Prav tako pa je po tem principu, po katerem polifazni izmenični tokovi ustvarijo vrtilno magnetno polje, mogoče izdelati indukcijski motor, ki šele zdaj prihaja v promet.
Povsem drugačna usoda pa je doletela njegov poskus gradnje sistema brezžičnega prenosa energije. Ker Tesla nikakor ni uspel prepričati investitorjev, se je posvetil problemom, ki stojijo na poti razvoja, in odkril nekaj presenetljivega: da brez družbenih sprememb in sprememb v mišljenju, ni mogoč razvoj znanosti in tehnologije. Najbolj inovativna znanstvena in tehnološka odkritja sama po sebi ne morejo goniti razvoja, ampak so odvisna od obstoječega družbeno-ekonomskega sistema, ki jih vpelje ali izloči kot odvečne, v kolikor se jih ne da tržiti.
Tako padejo iz območja znanosti in tehnologije v sfero umetnosti, kar se je zgodilo tudi Tesli, ki naj bi bil sicer že v otroštvu nadarjen za pomnenje in izvajanje srbskih epskih pesnitev. V skladu s tem je Teslino tuljavo možno uporabiti za krmiljenje razelektritve v ozračju tudi tako, da se odvijajo z določeno frekvenco in pri tem ustvarjajo glasbo; instrumentu se reče zeusafon ali glasbena strela.

Tako si je Tesla prislužil oznake: »poet znanosti«, »čudežni genij«, »skrivnostni vizionar«, »človek prihodnosti«. Kot da bi bile njegove naprave umetniški artefakti, čudežni transformatorji in teleavtomati, ki so svojega kreatorja Teslo-tehnologa transformirali in teleportirali v Teslo - sodobnega subkulturnega junaka, ki izmenično nastopa kot inspiracija za nove epizode kvazi-dokumentarnih oddaj o vanzemaljcih in na drugi strani kot glavna ikona energetske neodvisnosti in »znanstvenega anarhizma«.

Leta 1900 je Tesla napisal esej z naslovom »Problem povečanja človeške energije«, ki je načrt oziroma razglas za vzpostavitev globalnega sistema brezžičnega prenosa energije in informacij. Poleg tega predstavi tudi nietzschejansko shemo bojišča sil, pri čemer človeško maso gonijo aktivne, življenje potrjujoče sile napredka, proti njim pa delujejo reaktivne sile trenja. Možnost za mir na svetu in za odpravljanje ovir, ki stojijo na poti razvoja brezžičnega sveta, po mnenju Tesle predstavlja »splošno razsvetljenje in zlitje ras«. Zelo skrajno stališče človeka prihodnosti za današnji čas! Morda se res vedno bolj uveljavlja kot eden največjih znanstvenikov, a s takimi izjavami hodi po robu in utegne s tem tako razjeziti naše znanosti in tehniki sicer naklonjene obiskovalce, da bodo zahtevali premestitev njegove razstave v Tovarno Rog.

Premestitev Tesle v aktualne kulturno-kreativne prostore pa vsebuje tudi druge miselne analogije, ki jih lahko izpeljemo na podlagi njegovega rivalstva z Edisonom in implikacije, ki jih ima ta za razumevanje tako zgodovine kot trenutnega sistema, v katerem je ta producirana. Koncept izjemnega, nadarjenega in prizadevnega posameznika, ki je po najbolj uveljavljeni normi liberalnega kapitalizma za svojo inovativnost nagrajen z napredovanjem po družbeni lestvici, vsebuje ključen manko. Njegovo izstopanje, nadpovprečnost in kreativnost se merijo predvsem glede na zmožnost njihovega trženja in vedno v kombinaciji s tako imenovano podjetniško žilico, ne pa v smislu učinka, ki bi ga imeli za neko abstraktno pojmovano dobrobit človeštva. Pravzaprav je ta dobrobit sama merjena v tržnosti, torej edisonih, ne v teslah, saj v preprosti shemi povpraševanje logično implicira »dobro«. Tako kot je bila bolj važna zmožnost trženja enosmernega toka kot njegova dejanska uporabnost v primerjavi z izmeničnim, je tudi zaželena alternativna cona tista, ki se jo da prezentirati kot atrakcijo, kot artefakt, ločen od sile in okoliščin, ki so ga proizvedle.

 

https://www.facebook.com/ohranimorog/?fref=ts

https://www.facebook.com/jak.dijak

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

je blo treba Pahorja pofurat ane?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness