Dvojna merila za ohranitev študentskega statusa

V zadnjih dneh pred začetkom novega študijskega leta so se še zadnji študenti vpisovali na fakultete in visoke šole. Pa ne le domači študenti, slovenske šole postajajo čedalje bolj prepoznavne v tujini, ugotavljamo ponosno in se družno tolčemo po prsih. Francozi prihajajo! Pa Švedi! In študenti z drugih celin, morda kakšen Američan! Take rabimo!

Povečevanje vpisa tujih študentov na slovenske univerze je privabilo kar nekaj medijske pozornosti, a novice so se iz zanosnih in ponosnih začele spreminjati v čedalje manj pozitivne.

Zadnje novice celo v svarijo pred tujimi študenti, ki bi se z vpisom na naše visoke šole samo okoristili.

Na spletnem portalu Radiotelevizije Slovenija je bil v zadnjih dneh septembra objavljen članek s svarečim naslovom “Prek fiktivnega "študija" v Sloveniji naprej v Evropo”. Članek predstavi zgodbo o tem, kako se je 150 študentov iz Nepala, Indije in Bangladeša poskušalo vpisati na visokošolski študij na novogoriški univerzi. Vodstvo univerze ima oči na pecljih in je v vpisu prepoznalo prevaro in možnost zaslužka, zato so nemudoma ukrepali ter študente izpisali. V izjavi za spletni portal MMC so še povedali, da so se s tem odpovedali velikemu zaslužku, skoraj 100.000 evrom.

Omenjeni študenti, ki so se vpisali na Visoko poslovno šolo v Ljubljani ali Univerzo v Novi Gorici, bi z vpisom pridobili dovoljenje za bivanje. Ker je policija s kriminalisti ugotovila, da gre za veliko prevaro, je omenjena dovoljenja preklicala in s tem tej invazivni vrsti študentov pogumno preprečila pot na zahod.

Fikcija vpisa je bila prepoznana. Študentom morebitni študij onemogočen. Vprašanje pa ostaja, zakaj se fiktivni vpis tolerira slovenskim študentom, dijakom in tistim, ki so študij že končali.

Z Zakonom o visokem šolstvu je onemogočen večkraten vpis na fakutete, študenti pa kljub zakonu poznajo način, da ne ostanejo brez statusa študenta še po zaključku šolanja. Vpis za status je javna skrivnost, obravnavajo, skoraj oglašujejo ga nekateri spletni portali, ki ponujajo pomoč mladim in jih usmerjajo pri odločitvah v zvezi z izobraževanjem. Ker gimnazije in srednje šole v redne programe srednješolskega izobraževanja ne morejo vpisati, zdaj veliko število šol ponuja izobraževanje odraslih, ki vpisnikom omogoči pridobitev statusa. V program izobraževanja odraslih se lahko vpiše praktično vsakdo, gre pa za legalen način “lovljenja krivin”. Udeleženci izobraževanja odraslih dobijo lastni izobraževalni načrt, ki ga izpolnijo ali pač ne. Zanj plačajo od 100 do 300€.

O razširjenosti vpisa za status je pred dvema letoma govorila ravnateljica Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad Frančiška Al-Mansour. Al-Mansourova leta 2015 sicer ni komentirala, koliko je vpisanih v programe izobraževanja odraslih, povedala pa je, da je vpisanih precej in da se po vpisu približno polovica vpisanih programa ne udeležuje več. Iz bežigrajske srednje poklicne in strokovne šole dijakov kljub njihovi dolgotrajni odsotnosti niso izpisovali, najhujša sankcija je bila grožnja, da jih v prihodnjem letu ne bodo več vpisali.

Vendar pa tovrstna grožnja vpisanim verjetno ne pride do živega, saj je šol, ki ponujajo tovrstne vpise, precej. Na eni od šol, ki program ponuja, je v program izobraževanja odraslih vpisanih 400 odraslih dijakov in študentov. Možnosti za fiktivni vpis je torej veliko, programi pa so dobro napolnjeni.

Iznajdljivosti izobraževalnim zavodom in srednjim šolam res ne moremo očitati. Čudaško je, da bi lahko celo podprli prizadevanja tovrstnih izobraževalnih institucij, ki z odpiranjem na trg pogosto pripomorejo k temu, da imajo študenti vsaj neko obliko zaposlitve. Številni mladi diplomanti in magistranti se k tovrstnim rešitvam pač morajo zateči, saj jim je otežen ali celo onemogočen vstop na trg dela. Mlade iskalce zaposlitve delodajalci zaposlujejo redko. Diplomiranci in magistriranci so tako prisiljeni izbirati med nekaj slabimi možnostmi - brezposelnostjo, delom na črno, prekarnim delom ali delom prek študentske napotnice.

Država fiktivne vpise dopušča, kadar so v interesu prikazovanja boljših statistik nezaposlenosti mladih. Kadar pa je vpis za status v funkciji emancipacije in bi vpis dolgoročno lahko pomenil izboljšanje življenjskih okoliščin tujcu, je fiktivni vpis javno in glasno prepoznan kot zloraba in se ga “upravičeno” preganja. Pokaže se, da vpis študentov pravzaprav nima prave povezave s statusom, pač pa s pridobitvijo pravic do gibanja, zadrževanja, bivanja, dela, življenja. V primeru vpisov tujih študentov je bil odziv medijev in ministrstva morda res zakonsko pravilen, a kot že ničkolikokrat v isti sapi tudi ksenofoben in rasističen.

Varno, redno in po vseh predpisih vpisana je današnjo oddajo pisala študentka Zala.